Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/7432

7432 OBČUTEK ZA DOBRO IN ZLO.... (Matej 7:12)

19 oktober 1959: Knjiga 78

Vsak ima sposobnost razlikovati dobro od zla, če on le opazuje učinek na sebi samemu, če on misli o tem, kar njemu samemu prinaša koristi ali pa mu to odkrito (na očiten način) povzroča neprijetnost.... brez da je govora o dejanjih, ki na očiten način škodujejo ali povzročajo veliko trpljenje. Človek bo vedno vedel, kaj je koristno za njega samega, kaj bi on želel za samega sebe ali kaj bi on odstranil od sebe, če bi bil tarča napada, kakor tudi o dobrih dejanjih bližnjih. Človek zelo dobro ve to, kar je pravilno ali nepravilno (pravično ali nepravično), zaradi česar so mu tudi dane zapovedi Ljubezni, katere ponovno zahtevajo, da on stori to, kar je v človeku tiho skrito kot občutek, na katerega pa on vedno usmerja pozornost. Zaradi tega mu morajo Božanske zapovedi Ljubezni priklicati (usmeriti) pozornost na njegove obveznosti do Boga in do bližnjega....On se mora naučiti, da zavestno živi in da so mu Božanske zapovedi vedno kot merilo za življenje. On po občutku zagotovo ve, da bližnji od njega želi enako, kot on sam od bližnjega: da k njemu pristopi z Ljubeznijo in da spoštuje to, kar mu pripada.... kakor tudi da pomaga, ko bližnji potrebuje pomoč, ker bi bil on, da je v enaki situaciji, ravno tako hvaležen za to isto, za to isto obzirnost, katero on prejme od njega, kakor tudi za razumevanje lastnih težav. Človek se mora vedno samo postaviti v položaj bližnjega; on bo namreč potem ravno tako vedel to, kar je v vsaki situaciji pravilno (pravično). Torej sedaj je mera samoljubja, ki še vedno vlada v človeku, odločilna. Čeprav on ve to, kar bi moral storiti in kar je pred Bogom dobro, pa je njegovo samoljubje še toliko močno, da se on ni sposoben žrtvovati v korist bližnjega.... Potem pa mora on uporabiti veliko sile, da bi premagal svoje samoljubje v korist bližnjega; toda ne more se reči, da on ni sposoben razlikovati dobrega od zla, da on ne ve, da ima obveznosti do bližnjega.... in ravno njegovo znanje povečuje greh za to, česar ni storil (Jakob: 4:17), ko on svojemu bližnjemu ne pomaga ublažiti težave, četudi bi to lahko storil.... Njemu namreč edino njegovo samoljubje preprečuje, da stori delo pomoči; torej on ve, da bi moral to narediti v skladu z Božjo voljo in z Njegovo zapovedjo Ljubezni. On ve, kako je to, ko se sam nahaja v težavi, in potem je hvaležen za vsakršno pomoč. In on mora ravno tako misliti na bližnjega, ki je v težavi, in ga ne sme prikrajšati za pomoč, celo ko je cena za to žrtev zaradi premagovanja (nadvladovanja).... Njegovo delo Ljubezni bo tako bolj cenjeno (vrednoteno) in on bo prejel nadomestilo za to, kar je on storil iz Ljubezni do bližnjega. Torej vsak človek bo lahko razumel Božanske zapovedi Ljubezni, ker ima vsak človek občutek za to, kar je pravično in nepravično, kar je dobro in zlo, kakor on zaradi tega ne bo mogel »nekaznovano grešiti«, ker bo na bližnjemu vedno prepoznal svojo nepravičnost. Ljubezen mu mora najprej preprečiti to, da bi z grehom deloval proti njemu; on se mora boriti proti temu, da bi bil neljubeč (neusmiljenju).... in potem ne bo več daleč od tega, da začne prakticirati Ljubezen do bližnjega. V njemu je namreč iskra Ljubezni, katera se bo ravno tako zlahka prižgala, če ima človek dobro voljo.... kar pa on dokazuje, če se on drži stran od vseh grešnih del proti bližnjemu, katerega želi zaščititi pred vsakovrstnim oškodovanjem. Potem on ni več daleč od tega, da mu služi v Ljubezni, ker se on postavlja v položaj bližnjega, ki je v stiski, in mu sedaj tudi želi pomagati.... Dobro in zlo, pravično in nepravično je potrebno zavestno ločiti.... za prvo si prizadevati in drugo premagati. Potem pa pot do nesebične dejavnosti v Ljubezni ni več dolga, ker ima človek potem dobro voljo in bo deloval glede na Božjo voljo.... on bo deloval, razmišljal in govoril glede na zapovedi Ljubezni do Boga in do bližnjega.

AMEN

Prevod Lorens Novosel