7213 STANJE ODGOVORNOSTI .... DOVZETNA (ODPRTA) SRCA ....

21 november 1958: Knjiga 76

Vi ste šli skozi številne faze.... Zatorej se vi ozirate nazaj, opazujoč eno neskončno dolgo pot razvoja, ki je časovnega trajanja, katerega vi ne morete izmeriti, ker ne morete razumeti tako neskončno dolgih obdobij časa. Pa vendar ona so sedaj za vami, sicer ne bi živeli na tej Zemlji. Čeprav bi retrospektiva časa, ki je za vami, zagotovo povzročila, da bi bolje razumeli pomembnost svojega življenja na Zemlji, vendar to ne bi pomagalo vaši duši, ker bi ona potovala svojo zemeljsko pot vodena le s strahom, če bi se lahko spomnila preteklosti in se zavedala neskončnih muk, ki jih je prej morala pretrpeti tekom časa (svojega) razvoja navzgor.

Kljub temu pa ni mogoče zanikati dejstva, da ste morali preživeti takšna obdobja razvoja in, da je to obdobje sedaj skoraj doseglo svoj konec.... Vendar o slednjem odločate vi sami.... Poudarek vašega zemeljskega napredka je v dejstvu, da lahko vi dokončate eno neskončno mučenje, ki je trajalo neskončno dolgo, ali pa ga ponovno neskončno podaljšate.... da vi sami oblikujete svojo prihodnjo usodo v času vašega življenja na Zemlji. Ker neskončno dolgo časa se vas ni moglo smatrati za odgovorne, saj ste v tem času morali živeti v skladu z Božansko voljo, vi ste bili podložni zakonu prisile, vi ste bili podrejeni zakonu Božanskega reda in ste morali delovati v skladu z Božjo voljo. In v tem zakonu prisile ste se vi vzpenjali navzgor ponovno do te stopnje, ko se je utelešenje kot človek lahko zgodilo.

Sedaj pa vaše življenje ni več brez odgovornosti, ker vi sami odločate o poteku in o uspehu vaše svobodne volje.... In ta čas je le zelo kratek, in vsaka oseba bi ga morala živeti namensko (koristno) in pridobiti iz njega najvišjo možno popolnost, ker so mu (človeku) dana vsa sredstva, ničesar za njega nemogočega se ne zahteva, temveč se mu bo pomagalo v vseh pogledih, njegova šibkost in nepopolnost sta upoštevani v vsakem pogledu, tako, da so vsa sredstva, ki mu omogočajo dozorevanje njegove duše v svobodni volji na njegovo razpolago. Vendar se od njega zahteva, da premaga-nadvlada sebe....

Osebni napor se pričakuje od človeškega bitja, katerega za njega nobena druga oseba ali nobeno duhovno svetlobno bitje ne more doseči.... sicer prav zares ne bi bilo več nobene neodrešene duše na Zemlji, ker bi Ljubezen teh bitij že odrešila vse, kar je še vedno nesrečno (ne-blaženo). Končno popolnost pa mora doseči človek sam.... In on to lahko naredi, ker je Božja Ljubezen tako velika, da izliva nezaslužene blagoslove na vsa Svoja živa bitja, da bi jih dosegla in vrnila nazaj v Očetovo Hišo, da bi jih pridobila nazaj za Sebe in jih iztrgala nasprotniku, kateri jih je imel za ujetnike neskončno dolgo časa.

Toda Njegova večja od največje Ljubezni ne more delovati protizakonito.... ona mora, da bi lahko postala učinkovita, najti odprta-dovzetna srca, v katera se lahko vliva neovirano. In to "odpiranje srca" mora vsak človek opraviti sam, svobodna volja mora postati aktivna, oseba mora zavestno hrepeneti za Bogom in za osvetlitvijo Njegove Ljubezni, potem se on prav tako prostovoljno odpre za dotok božanske Ljubezni, in potem ne more biti nobene druge poti razen le vzpon v višje sfere do Svetlobe, do Boga, kajti Božja Ljubezen ima takšno moč, da bo na sebe pritegnila vse, kar se ne upira.

Ta, le zelo kratki čas življenja na Zemlji naj bi dosegel spreobrnitev (vrnitev) človeškega bitja nazaj k Bogu, odpravil naj bi odpor, človek naj bi premagal samega sebe, ker je na začetku svojega utelešenja kot človek on še vedno v nasprotovanju in se močno drži Božjega nasprotnika, ki uporabi vsaki vpliv, da bi še okrepil človekovo nasprotovanje. In to nasprotovanje je sestavljeno iz dejstva, da človek neguje sebično ljubezen, katera je popolnoma v nasprotju z Božjo Ljubeznijo in katera je podobna zaprtim vratom, katera ne dovoljujejo, da bi karkoli šlo skozi njih, ker sebična ljubezen verjame, da je sama sebi zadostna in na ta način le dokazuje svojo lastno aroganco (vzvišenost, napuh), katera je delež Božjega nasprotnika. Ponižnost pa prepozna svojega Gospodarja in Boga.... ponižno srce prosi za usmiljenje in na široko odpira vrata za Tistega, Kateri ga želi obdariti s Svojo Ljubeznijo....

Glavna stvar v življenju na Zemlji je le ta, da bi človek moral odstopiti od svojega odpora, kateri ga nepreklicno veže za Božjega nasprotnika.... da njegova svobodna volja išče svojega Boga in Očeta in ga prosi za Milost. Potem mu bo ona resnično podarjena v izobilju, in njegovo življenje na Zemlji ne bo zaman, ker bo Božanska Ljubezen tekla k njemu v izobilju in, ker je Ljubezen Svetloba in Moč, mora duša postati polna svetlobe in polna moči in dozoreti v času svojega življenja na Zemlji, ne glede kako kratko je to v primerjavi s prejšnjim neskončnim časom. Dovzetno (odprto) srce je zagotovilo, da bo ona dosegla popolnost, kajti kjer Božja Ljubezen lahko sije, tema več ne obstaja; tam bo le svetloba in sreča, kot to kar pripada popolnosti, kot to kar pripada bitjem, ki so dosegla popolnost na Zemlji v svobodni volji. AMEN

Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.

Prenosi

Ponujeni prenosi za knjigo _book
 ePub  
 Kindle  
  Več prenosov

Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
 Rokopisi