6702 BOG CENI EDINO VOLJO.... NAJBOLJ NOTRANJI OBČUTEK....
30 november 1956: Knjiga 72
Vi ljudje sami določate smer volje, ker na vaše najbolj notranje razmišljanje in hotenje (želje) ni mogoče z nobene strani vplivati prisilno celo takrat, ko ste vaše razmišljanje in hotenje prisiljeni držati v skrivnosti. In ravno tako ste vi lahko navzven preko dobrih učenj podučeni o tem, kaj morate storiti, da bi pred Bogom pravilno živeli.... Lahko se spoznate z zapovedmi Ljubezni, katere vas morajo spodbujati na ta pravilen način življenja pred Bogom....
Vendar pa je zopet vaše najbolj notranje razmišljanje in hotenje odločujoče, celo če navzven izpolnjujete to učenje Ljubezni.... Cenjena je namreč ravno samo volja, katero morate vi ljudje pravilno usmerjati. In vi lahko navidezno delate dobra dela, da pa jim pri tem primanjkuje notranje Ljubezen-ske težnje, katera pa potem nimajo vrednosti pred Bogom.... Kakor je vam lahko ravno tako preprečeno Ljubezen-sko delovanje preko zunanjih okoliščin, vendar pa je vaše razmišljanje in hotenje usmerjeno na delovanje v Ljubezni.... Tedaj pa bo Bog zopet videl in cenil edino dobro voljo, katero ste v vsej svobodi pravilno usmerili.
Notranja spodbuda voljnosti (pripravljenosti) za pomoč dokazuje to pravilno voljo, katere torej primanjkuje vsem tistim, katere Božji nasprotnik še drži v okovih. Ker pa se v zemeljskem življenju gre za preobrazbo (spremembo) vaše volje, katera se je prvotno usmerila k nasprotniku (Satanu), ima ravno motiv vsakega postopka (delovanja) ljudi največji pomen za to, katero smer delovanja to dokazuje. Namreč dobro hotenje in razmišljanje znotraj že pomeni, da je izpit volje položen, volja se je obrnila stran od nasprotnika in se usmerila k Bogu....
Če je Bog priznan, to še vedno ni dokaz, da srce misli tako, kakor govorijo usta. Vendar pa Bogu-naklonjena volja ne more drugače od tega, da stremi k življenju v Božanskem redu tako, da bo človek ravno tako (ob)čutil notranjo spodbudo Ljubezni; in kar potem stori, bo utemeljeno na tej Ljubezen-ski spodbudi. Če pa je človeku preprečeno to, da svojo voljo izpelje v delo(vanje), potem bo poleg tega ta volja vedno ostala usmerjena k Bogu, in on bo zaradi te volje opravičen pred Bogom.
Torej preko dobrih učenj, preko oznanjanja Evangelija, je potrebno duhovno na najbolj ugoden način vplivati na človekovo voljo, da bi človek poznal Božjo voljo, s Čigar voljo bi se potem moral uskladiti.... Vendar pa je šele človekovo stališče odločilno, uporaba učenj in delovanje v skladu s temi učenji, katera pa vedno zahtevajo Ljubezen do Boga in do bližnjih; ta delovanja pa morajo biti vedno posledica notranje spodbude.... Tedaj je bila volja usmerjena v pravilni smeri, toda ne pod prisilo....
Tako da dela Ljubezni, ki so zahtevana preko pritiska ali obljube, morajo biti popolnoma brez vrednosti, ko (jim) primanjkuje notranje Ljubezen-ske volje; torej ni delo, ampak je volja usodna za izpit človekove volje na Zemlji. Odločilno je namreč to, kar se dogaja v notranjosti človeka, kar pa lahko presodi edino Bog, Kateri pozna vse misli, vsak (vz)gib človeškega srca.... Zaradi tega je Bogu naklonjena volja za človeka najzanesljivejše zagotovilo za to, da bo on obdan z Bogom, Kateri ga ne bo nikoli pustil Njegovemu nasprotniku.... Pa celo če je pogosto v nevarnosti, ker se mu nasprotnik ne želi odreči, ga Bog drži; in On se mu objavlja tako, da človek vse bolj čuti pripadnost do Boga in stremi k Njemu kot k najvišjemu cilju....
AMEN
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi