6232 VELIKI PETEK... LJUBEZEN...
8 april 1955: Knjiga 67
Ljubezen lahko stori vse... ljubezen prenese največje trpljenje, prenese največjo bolečino, ker ljubezen daje moč za to... Zato je samo ljubezen lahko odkupila neizmerno krivdo človeštva za greh, ki je zahtevala prav tako veliko spravo zaradi božanske pravičnosti. Kajti bitje brez ljubezni nikoli ne bi moglo pretrpeti tega, kar je človek Jezus pretrpel za grešno človeštvo, da bi ga odrešil. Prav tako nikoli ne bi bilo volje za to, če ne bi bilo ljubezni... In tako sta razumljiva tudi Jezusovo odrešilno dejanje in Božje utelešenje, da se je Bog.... kot večna ljubezen.... utelesil v človeku, da bi opravil prav to odrešilno delo... in da se je zato Bog pustil križati, da bi odrešil ljudi... Ljubezen se je popolnoma in v celoti polastila človeka... ali tudi: človek je v Sebi razvil ljubezen do največje gorečnosti, nato pa je človek Jezus s srcem, polnim ljubezni, prenašal največje trpljenje in muke, da bi tako svojim grešnim soljudem prinesel odrešenje od njihove krivde za greh.
To je bilo delo neizmerne ljubezni, saj so bile muke, ki jih je človek Jezus prevzel nase, neizmerne in prenašal jih je do smrtne ure, popolnoma zavestno in brez najmanjšega odpora. Svoje trpljenje bi gotovo lahko končal v polnosti oblasti in moči, ki sta bili njegovi lasti zaradi ljubezni. Resnično bi lahko zmanjšal obseg svojega trpljenja, ker je bila zaradi ljubezni v Njem Božja moč... Vendar je trpel prostovoljno, ker je bil to edini način, da so ljudje lahko našli odrešitev od neizmerne krivde, ki so jo imeli zaradi satanovega suženjstva, iz katerega jih je Jezus želel osvoboditi.
Jezus, človek, je trpel najhujše telesne in duševne muke, ki jih je bilo mogoče prenašati le z ljubeznijo... ker je v ljubezeni vse mogoče... Vi ljudje si ne morete predstavljati obsega svoje krivde, tako kot si ne morete predstavljati obsega Jezusovega trpljenja, ki je kot čisti človek, kot popolnoma brezgrešno bitje trpel povsem drugače kot vi ljudje, kajti Njegova duša je občutila še veliko večje muke, saj je morala bivati v prostoru, ki je bil popolnoma v nasprotju z njeno svetlobo in čistostjo... To vam bo razumljivo šele v duhovnem kraljestvu, ko boste sami prebivali v sferah luči in boste šele takrat znali ceniti, kaj pomeni to sfero zamenjati za temo na Zemlji, kjer so bili ljudje obremenjeni z grehom in so, kot hudiči, napadali tisto čisto dušo... ki je potrpežljivo prenašala vse, ki se ni upirala, ki je nase vzela nepopisne muke samo zato, da bi pomagala zatiranim dušam, ki jih veže satan, da postanejo svobodne... Ljubezen človeka Jezusa do soljudi je bila tako globoka, da je prostovoljno odšel k njim v sfere teme, saj so le z ljubeznijo lahko postali odrešeni, le Bog sam.... večna ljubezen.... lahko prinese ljudem odrešitev. In zato se je 'ljubezen' utelesila v človeku Jezusu... Utelešenje Boga je vam ljudem mogoče razložiti le tako, da se je ljubezen sama od zgoraj spustila k ljudem, ker drugače ni bila mogoča odrešitev, osvoboditev izpod oblasi Božjega nasprotnika.
Toda za ljubezen je mogoče vse, vendar je moralo biti dejanje odrešenja vidno ljudem... ljudem je moralo biti očitno, česa je zmožno grešno človeštvo in česa je po drugi strani zmožna ljubezen... Čisti človek je moral umreti na križu v strašnih mukah, vendar je prostovoljno vzel nase to žrtveno smrt iz ljubezni do ljudi, ki lahko najdejo odrešitev, če želijo sprejeti, da je bilo dejanje odrešenja storjeno tudi zanje... Ker je ljubezen umrla za vse ljudi, zbrisala je krivdo vseh ljudi... Ljubezen je zmagala nad satanom, ki je brez ljubezni in je zato nemočen, kadar se v boju uporablja le orožje ljubezni...
Amen
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi