Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/5014

5014 DUŠEVNA REVŠČINA...

4 december 1950: Knjiga 56

Resnična otroška pobožnost mora napolniti srce tistega, ki me bo molil v duhu in resnici. In le globoko ponižen človek ima to otroško pobožnost, ki se počuti majhnega in nepomembnega, ki se zaveda svoje oddaljenosti od Mene in ima še vedno otroško vero, da ga bom sprejel, ko bo prišel k Meni s prošnjo. Ničesar nima, razen te vere v mojo ljubezen, ki mu ne dovoli pasti, in to njegovo duhovno uboštvo ga naredi ponižnega, toda jaz dajem svojo milost ponižnim in po milosti bo postal blažen. Duhovno uboštvo je torej samo priznanje svoje nevrednosti in prošnja za mojo milost in usmiljenje, ki ju bo izkusil tudi vsak, ki v takšni ponižnosti povzdigne oči k meni. Vsi, ki se počutijo uboge v duhu, ki se zavedajo svojega pomanjkljivega stanja, prosijo za pomoč in jo iščejo tam, kjer upajo na ljubezen in milost. In imenujem jih blažene, da se mi zaupajo v svojem duhovnem uboštvu, da se prepoznajo in me zato tudi prosijo, ker bo taka molitev vedno ponižna in jo bom vedno uslišal.

Amen

Prevod Andrej Grebenc