Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/4492

4492 OBHAJILO...

21 november 1948: Knjiga 52

Jesti kruh in piti vino je znamenje kaj morate storiti, da postanete blaženi... Morate uživati ​​kruh in vino, to je, morate nahraniti svojo dušo, tako da pogoltnete nebeški kruh z njegovo močjo, sprejmete Mojo besedo in črpate moč iz nje, torej hranite vašo dušo s hrano, ki vam jo Moja ljubezen ponuja od zgoraj. Zato vam želim pojasniti, da duša potrebuje toliko hrane kot telo in da se mora hraniti tako kot telo, z uživanjem kruha in vina. Vendar uživanje hrane za dušo nikoli ni odvisno od zunanjega uživanja kruha in vina... Bila je samo primerjava, namenjena ponazoritvi Mojim učencem, kaj potrebujejo in kaj bi morali ponuditi sočloveku, da bi dosegli blaženost. To velja le za življenje duše in dejstvo, da duša ne potrebuje fizičnega kruha in fizičnega vina, je povsem očitno. Zato sem vedno imel v mislih samo vaše duhovno življenje, želel sem samo zagotoviti vaše duhovno življenje in zato ne bom zahteval zunanjih formalnosti, kjer se namesto tega, po pravici povedano, išče hrana za dušo. Vaša lakota in žeja po Moji besedi sta sami po sebi zadostni, da se nasitite s kruhom življenja, ki prihaja iz nebes, ki je v resnici Moje telo in Moja kri in ki zagotavlja preživetje duše, ki jo prežema z močjo, ki mu tako omogoča večno življenje... Zunanji vnos kruha in vina ne more nikoli zagotoviti hrane za človekovo dušo, če nima iskrene želje po Moji besedi, če noče biti hranjena z Moje strani z nebeškim kruhom. Ker bo le on prišel k meni in z menoj prejel obhajilo. Dovolil Mi bo, da govorim z njim. On dušo hrani s hrano, ki jo podpira in osrečuje. Posledično vsakdo, ki samo uživa dejanski kruh in vino, ne more trditi, da je moj gost, ki za mojo mizo prebavlja hrano za svojo dušo. Samo človeška brezbrižnost do Moje besede je omogočila ustvarjanje tega napačnega razumevanja Mojih besed in dejanj, kajti takoj ko se človeško bitje resno potrudi doseči življenje za svojo dušo, bo samodejno razumelo pomen Mojih besed, in potem se niti en človek se bo nikoli zadovoljil samo z izvajanjem enega zunanjega dejanja... ki je za vsako osebo zdrave pameti videti kot figurativna primerjava, kar je v resnici tudi bila. Dejstvo, da so ljudje Moje cerkve sprva tudi ohranili zunanja formalnost je bila upravičena, v kolikor so si v svoji iskreni enotnosti vedno predstavljali Mojo prisotnost, da so se resnično zbrali v spominu na Mene in skupaj sprejeli Mojo besedo... In Jaz sem bil med njimi in sem jih napolnil s Svojim duhom, tako so bili v resnici Moji gostje, pri katerimi sem se obhajal... razlomil sem kruh in jim ga ponudil... Slišali so Mojo besedo v sebi... In prakticirali so isto, tudi oni delili kruh.... obveščali so drug drugega o tem, kar sem jim razodel preko glasu duha. Prvi učenci so razumeli pomen zunanjega simbola in vendar so tisti, ki so sledili za njimi, zunanjemu simbolu že začeli pripisovati večji pomen in tako je tudi ostalo, in le redki so razumeli globlji pomen in jesti večerjo z Menoj, saj jih je le nekaj znotraj povezanih z Menoj, tako da imajo željo slišati Mene Osebno, da jim je Moja Beseda tako prijetna in dragocena, da čutijo lakoto in žejo po njej, tako da jih lahko povabim, da prejmejo obhajilo z Menoj, da lahko delim nebeški kruh in jih osvežim z vinom resnice za rešitev njihovih duš. Vsakdo, ki je tako tesno povezan z Menoj vedno živi v 'spominjanju na Mene', vedno Mi bo dovolil, da sem prisoten ne glede na to, kje je bil ali kaj je počel, zato bom vedno prisoten z njim kot gost pri vsakem pravem obroku, on se Me bo vedno spominjal in bo hrepenel po tem, da bi čutil Mojo prisotnost preko Moje Besede... on bo tako prežet z ljubeznijo do Mene, da bo povedal tudi svojim soljudem in bo delil, kar ima, duhovne in zemeljske darove, saj se bo čutil prisiljenega k dejanjem ljubezni takoj, ko bo v osebnem stiku z Ljubeznijo. Takrat bo njegova duša nenehno prejemala hrano in jo tudi nenehno razdeljevala, nenehno bo komuniciral, ostal bo v komunikaciji z Menoj in se tudi zavedal Moje prisotnosti...

Razumite, ljudje, dejanje obhajila ni samo stvar trenutka, ki je izvršen samo z zunanjim uživanjem kruha in vina; razumeti, da pričakujem več kot le začasne obveznosti. Vaše srce mora biti popolnoma pripravljeno, da Me sprejme, predtem je potrebno očiščevalno dejanje, ki edino zahteva življenje ljubezni, in človek, ki ljubi, bo prav tako hrepenel po znamenju vzajemne ljubezni, hrepenel bo po tem, da bi Me slišal govoriti osebno... in na ta način bo najprej delil, tako da bo v zameno prejel okusno darilo iz Moje roke... Moja Beseda je zanj nenadomestljiva kot hrana za dušo. In če bo hrepenel po njej, bo resnično sit, jedel bo Moje meso in pil Mojo kri... Jaz bom jedel večerjo z njim in on z Menoj.

Prevod Janko Žagar