3272 ZAPOVED LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA.... SAMOLJUBJE....
27 september 1944: Knjiga 42
Samoljubje mora biti zaustavljeno preko zapovedi Ljubezni do bližnjega, ker je le to za dušo smrt. Človek mora sebe ljubiti samo v majhni meri oz. on mora v tem pogledu pazljivo ravnati z darom Božje milosti tako, da on ščiti svoje življenje pred tem, da ga namerno oškoduje in da naredi vse, da bi ohranil to življenje, ker mu le ta ni dan brez razloga. Toda čim on samega sebe prekomerno ljubi, on ne uresničuje dejanskega namena zemeljskega življenja, ker samoljubje človeka ne obogatí, ampak ga vleče navzdol. Torej Ljubezen do bližnjega mora neizbežno zmanjšati samoljubje, in sicer v enaki meri, v kateri je prakticirana Ljubezen do bližnjega. Ker pa ima človek možnost, da Ljubezen do bližnjega prakticira na najbolj obsežen način, bi on kaj hitro lahko večkratno prehitel samoljubje; vendar pa, da bi bližnjemu storil dobro, je vedno potrebna borba (premagovanje samoljubja), ko Ljubezen v srcu človeka še ni prižgana v jasen plamen. Zaradi tega je Bog dal zapoved Ljubezni do bližnjega, ker človeku, ki ima v sebi to Ljubezen, ta zapoved ni potrebna. Vendar pa mora tam, kjer še vedno prevladuje samoljubje, človek preko zapovedi prejeti spodbudo, da bi premagal to prvo, in se mora na nek način najprej privaditi, da zaradi bližnjega manj pozornosti daje sebi. Če on samega sebe prisili na aktivno Ljubezen do bližnjega, celo če je to na začetku brez notranje spodbude, pa se bo v njemu vendarle kmalu prižgala Ljubezen, in on bo potem preko notranje spodbude izvajal dela Ljubezni, da bi pomagal ter osrečil.... Potem se samoljubje zmanšuje; vendar pa on na sebi uresničuje največje delo Ljubezni, ker rešuje svojo dušo, toda brez sebičnih misli, ker prakticira Ljubezen zaradi Ljubezni in zaradi dobrega.... In v njem obenem tudi raste Ljubezen do Boga, katera prihaja do izraza (se izraža) v Ljubezni do bližnjega.... Namreč ljubiti Boga z vsem srcem pomeni čuvati Njegove zapovedi (1 Janez5:3), Njegove zapovedi pa zahtevajo Ljubezen.... Ljubezen do vsega, kar je ustvarjeno od Boga, toda na nesebičen način, ker jaz-Ljubezen vedno zahteva za lastne koristi, in zaradi tega ni Božanska Ljubezen. Če se človek ne bori proti samoljubju, bo on nenehno nazadoval v razvoju, ker bo Božanska Ljubezen zanj ostala tuja, ker mu edino ona prinaša odrešenje. Jaz-ljubezen želi vse posedovati; ona teži edino k zemeljskim dobrinam in zaradi tega preprečuje duševni razvoj, ker bo edino tisti, ki daje (daruje), obenem tudi prejel. Vendar pa vsak, ki ljubi sebe bolj kot bližnjega, ne bo želel ničesar dati (podariti, razdeliti) in zato tudi ne bo mogel niti prejeti. Ker pa Bog meri v skladu s človekovo voljo za dajanjem, potem mora on najprej preko zapovedi prejeti spodbudo za dajanje; in kakor sedaj upošteva te zapovedi, tako bo on ravno tako vzet v poštev (bo oskrbljen) od Boga. In preko tega se bo on počasi privadil na dejavnosti (aktivnosti) Ljubezni, katera pa potem ravno tako lahko postane vse bolj nesebična, kolikor bolj on premaguje samoljubje. On šele tedaj prepozna blagoslov Ljubezni do bližnjega, ker ga le ta osreči, kolikor bolj ona prejme spodbudo iz srca, in toliko bolj se človek prebuja v življenje, medtem ko samoljubje naredi, da človek pade v duhovno smrt.... Ljubezen mora biti prakticirana, da bi duh v človeku postal živ. In zaradi tega mu je Bog dal zapovedi, ker je človek, če prevladuje samoljubje, vedno v nevarnosti, da se izgubi na nasprotni strani, medtem ko se on vse bolj približuje Bogu, kolikor bolj se odreka samega sebe tako, da premaguje samoljubje, ker mu Ljubezen do bližnjega prinaša nerazdeljeno (enotno, enovito) Božjo Ljubezen, katera ga zajema in se združuje z njim ter naredi, da je najbolj blaženo bitje že na Zemlji, kakor tudi nekoč v večnosti.
AMEN
Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.
Prenosi
Ponujeni prenosi za knjigo _bookePub
Kindle
Več prenosov
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi
Translations
