Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/2882

2882 POSTATI BOŽJI OTROK .... HUDE PREIZKUŠNJE ....

14 september 1943: Knjiga 37

Zemlja je bila izbrana kot prostor za nadaljnje duhovno izobraževanje, da bi oblikovala ljudi v najčistejša svetlobna bitja, v Božje otroke, ki lahko dosežejo najvišjo stopnjo sreče in gledajo Boga. Doseči to stopnjo je mogoče le na tej Zemlji. Čeprav so ostala dela stvarstva prav tako določena za dozorevanje teh duhovnih bitij, ki so še nepopolna in je njihova stopnja zrelosti lahko še naprej v neprestani rasti, pa stopnjo postati Božji otrok, kljub temu duša lahko doseže le na Zemlji, zaradi česar so ljudje tudi soočeni s polno težo življenja na Zemlji, in sicer toliko bolj težko, kolikor je duša bližje cilju.

Duša mora biti sposobna zapustiti Zemljo v popolnoma prečiščenem stanju, duhovno ponovno rojena in v najbolj prisrčni povezanosti z Bogom. Ona mora doživeti vsako skušnjavo, ona mora delati in ustvarjati v zelo globoki Ljubezni do Boga in do bližnjega, ona mora premagati vse zemeljsko (posvetno), da bi vstopila svobodna in neobremenjena v duhovno kraljestvo. Samo nekoliko ljudi zapusti to Zemljo kot popolna svetlobna bitja, in samo nekoliko ljudi lahko prispe h gledanju Boga takoj po svojem življenju na Zemlji, saj le redki postanejo zmagoslavni nad materijo, ker zemeljsko življenje vedno in povsod postavlja svoje zahteve pred ljudi, in to je ena od najmočnejših skušnjav, ki pristopajo človeku.

Vedno znova morajo ljudje poskušati sebe osvoboditi, vedno znova se mora duhovno življenje postavljati v ospredje, in vsaka misel mora biti usmerjena navzgor (Kološanom 1:1, 2). Da bi dosegli stopnjo Božji otrok, mora Božja milost biti sposobna še posebej učinkovito delovati na ljudi, človek mora neprestano uporabljati milost, ki mu priteka neizmerno; on mora prav tako sprejeti vse, kar prispeva k prečiščenju duše, on mora vsako trpljenje občutiti kot milost in se zahvaljevati Bogu, da ga je Njegova Ljubezen določila za višje sfere in ga želi pritegniti k Sebi.

Ni veliko ljudi, ki lahko doseže tako visoko stopnjo zrelosti, da jim Bog lahko pošlje celo najhujše trpljenje, ne, da bi postali malodušni (brez poguma).... Vendar pa so le redki srečni, ko se jim njihovo zemeljsko življenje zdi najtežje za prenašanje.... Njihova poroka z Bogom je najbolj prekrasna nagrada, ki čaka takšne duše po njihovi smrti, in zaradi tega bo duša potrpežljivo čakala, vse dokler njen zemeljski konec ne pride. Vsa bremena in muke, vso trpljenje in žalosti (bolečine duše) se zdijo majhne takrat, ko se ona enkrat osvobodi svojega zemeljskega ovoja, ko je enkrat sposobna zagledati Boga in je postala najbolj blaženo bitje v duhovnem kraljestvu.... ko enkrat kot Božji otrok pride v posest dediščine Očeta in dela z Njim v Njegovi volji. AMEN

Prevod Lorens Novosel