2494 MATERIJA IN DUH ....
4 oktober 1942: Knjiga 33
Kaj je svet in njegova materija.... to vprašanje okupira mnoge ljudi, pa vendar ga oni ne morejo rešiti z močjo razumske misli. Vse vidno je materija, to je snov, ki se je strdila v obliko. Snov je tako rekoč postala vidna šele skozi strjevanje (kondenziranje), ker je pred tem bila nevidna, to je duhovna snov. Duhovna snov je od Boga izsevana moč, katera v skladu z Njegovo voljo postane to, kar je, brž, ko ji je Bog zamislil določeno obliko.
Ta oblika je po drugi strani združitev (kombinacija) neštetih snovi; torej ena struktura, ki se lahko razgradi, da bi spet osvobodila vsako posamezno snov, če je to Božja volja. Vsaka oblika je torej lahko uničena, materija je nekaj, kar nima večnega obstoja, ker je samo ovoj za duhovne snovi, katere se morajo razviti navzgor in torej ne ostanejo v teh ovojih za večno. Čeprav je sama materija prav tako duhovna snov, to pomeni v skladu z Božjo voljo otrdela duhovna moč, se ona razvija s pomočjo stalne razgradnje, razprševanja in ponovnega preoblikovanja, tako, da ona lahko po neskončno dolgem času sama (kot prečiščena-zrela duhovna snov) prav tako zavzame takšno obliko. Torej je vse, kar je vidno, duhovna moč, ki je še na začetni stopnji razvoja, medtem, ko je bolj zreli duh neviden za človeško oko in uporablja vidno obliko, da bi v njej živel.
Zatorej v vsaki obliki živi nekaj duhovnega, bitje, ki se ne zaveda sebe samega, vendar pa hrepeni po združitvi s podobnimi bitji, da bi s to združitvijo povečalo polnost moči. Kajti vsako bitje stremi k popolnosti. Takoj, ko se materija razgradi, to pomeni, ko oblika razpade, osvobojeno duhovno bitje stremi k enakim duhovnim bitjem, ki se združujejo, da bi dale življenje novi obliki. Ta proces je osnova za nemoteno nastajanje in razpadanje v naravi, on je zatorej vzrok neprestanega življenja in smrti v naravi....
Duhovne snovi prehajajo-gredo skozi celotno stvarstvo delno same, delno združene v velikem številu. Njim ustrezne so prav tako oblike, katere jih obdajajo v njihovi velikosti in vrsti. Vse kar obdaja ta duhovna bitja, je materija. Vendar je sama materija sestavljena iz duhovnih snovi, ki so (še) na začetku svojega razvoja, zato so lahko tudi vidne človeškemu očesu, ker duh, ki je že dozorel, je neviden. Zato se mora vse kar je vidno, obravnavati kot nepopolno, to pomeni duhovna snov, ki je zelo oddaljena od Boga, katera svojo pot razvoja (šele) začenja. Duh, skrit znotraj vidne oblike je to pot že prepotoval in sedaj stremi k Bogu. Zatorej uničenje, to pomeni umiranje ali razgradnja oblike, torej minljivost materije, sovpada z Božjo voljo, ker skozi to omogoča duhovni snovi nadaljevanje njenega (procesa) razvoja. AMEN
Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.
Prenosi
Ponujeni prenosi za knjigo _bookePub
Kindle
Več prenosov
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi
Translations
