Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/2489

2489 VOLJA IN DEJANJE .... ODGOVORNOST ....

1 oktober 1942: Knjiga 33

Volja rodi dejanje. Volja je torej odločilna, čeprav je šele dejanje potrditev volje. Brez volje pa dejanje ne more biti izvedeno; vendar pa volja tudi, če je brez dejanja, mora že odgovarjati pred Bogom, ker ona kaže na značaj človeka, impulz za dobro ali za zlo. Da bi izvedli voljo v dejanje, mora človek uporabljati energijo življenja, ki teče skozi njega, zato lahko on uresniči tako dobra kakor tudi zla dejanja, vendar pa bo za to vedno potreboval moč, katero mu je dal Bog Osebno.

Posledično temu, če on naredi slabo dejanje, ga on uresniči s pomočjo božanske moči in zatorej naredi nekaj, za kar bo moral odgovarjati pred Bogom. On je torej uporabil svojo voljo, da bi z močjo iz Boga povečal moč Božjega nasprotnika, ker je vsako slabo dejanje podrejanje zli-zlobni sili, in jo s tem povečuje. Človek se obrača od Boga k sili zla z vsakim dejanjem, ki nasprotuje Bogu in torej priča o slabem namenu.

Če je človekova volja dobra, torej usmerjena k Bogu, potem bo on vedno uporabljal energijo življenja za dejanja, ki so v korist soljudem. On se bo vadil v Ljubezni, ki služi bližnjemu, ker bo neprenehoma aktiven, to pomeni, on bo dovolil, da njegova volja postane dejanje. Če so njegova dejanja rojena iz Ljubezni, da torej Ljubezen poganja voljo človeka, da postane aktiven, potem je njegova volja obrnjena k Bogu. Zatorej je volja po lastni želji izbrala Boga, in vsako dejanje, ki nastane iz te volje, je upravičeno pred Bogom, in Bog ocenjuje to dejanje kot "voljo ki ljubi". AMEN

Prevod Lorens Novosel