2412 DUHOVNA PRISILA.... ČLOVEŠKE ZAPOVEDI.... BORBA S KRISTUSOVIM UČENJEM LJUBEZNI....
17 julij 1942: Knjiga 32
Potrebno je obsoditi vsako duhovno prisilo, ker dejavnost človeškega bitja, ki izhaja iz nje, s strani Boga ne more biti cenjena. Edino popolna svoboda volje določa vrednost človekovih dejavnosti. Oni morajo biti glede na to obveščeni o Kristusovem učenju. Vendar pa se jim tega ne sme postaviti kot obveznost (ne sme se jih prisiliti), da živijo določen način življenja zaradi pravil in predpisov, katerih se bodo potem držali v poslušnosti in zaradi običaja. Zagotovo velja, da morajo biti ljudje vzgojeni in podučeni v pravilnem razmišljanju ter obnašanju, vendar pa jim mora biti pokazana pravičnost ali nepravičnost njihovih delovanj. Potrebno jim je svetovati, da prakticirajo Ljubezen; toda oni nikoli ne bi smeli biti prisiljeni na delovanja s pomočjo pravil, ki niso v skladu z njihovo notranjo voljo.
Potrebno je izvajati edino zapoved Ljubezni in jo glede na to obenem tudi poučevati.... namreč vsak, ki izpolni zapovedi Ljubezni, oblikuje svoje srce tako, da bo ono samo od sebe želelo izvajati tiste stvari, ki so v skladu z Božjo voljo. Torej zapovedi, ki človeka obvezujejo (prisiljujejo), da se v svojem življenju obnaša na določen način, celo če tudi neuspeh pri njihovem izvajanju ne prikazuje brezčutnosti do drugih ljudi, niso dane s strani Boga oz. one so izven (niso del) Kristusovega učenja, ker to učenje govori edinole o Ljubezni, katera pa nima za cilj tega, da bi uresničila izpolnitev Božanskih zapovedi s pomočjo zunanje sile.
Človeško bitje mora imeti možnost, da se(be) oblikuje v največji svobodi volje, da bo ta preobrazba razmišljanja veljala za vekomaj. Torej svoboda volje je omejena, čim ta preobrazba zahteva podložnost (omejenost svobode). Vsako dobro delo, ki ne izhaja iz srca oz. ki ni uresničeno s pomočjo notranje spodbude za izvajanje dela Ljubezni, bo cenjeno edino kot takšno, kakršno tudi je.... (zgolj) neko izvajanje obveznosti brez topline srca. In obstaja velika nevarnost, da bo človeško bitje usmerjalo premalo pozornosti na sebe, na svoje misli in delovanja. On namreč verjame, da je naredil vse, kar je potrebno narediti na Zemlji; to verovanje pa ima svoje temelje v zapovedih, katere so ljudje dodali Kristusovemu učenju. Edino Božansko učenje Ljubezni mora biti vzeto kot Kristusovo učenje, toda nikoli s strani ljudi določene zapovedi, katere imajo za svoj cilj ustvariti vse drugo, razen ravno teh resničnih delovanj Ljubezni....
Kjer se poučuje Ljubezen, tam mora biti Ljubezen tudi prakticirana; toda delovanja (akcije, aktivnosti) Ljubezni je potrebno dojeti kot vse tisto, kar prinaša koristi drugim ljudem. Tako se od človeškega bitja pričakuje edino to, da dela dobro svojemu bližnjemu; in glede na to bo Božansko učenje Ljubezni od ljudi zahtevalo edino izpolnjevanje tistih zahtev, ki ščitijo bližnje pred tem, da jih ne prizadenejo oz. ki jim prinašajo koristi. Ko človeško bitje vzame v poštev koristi svojega bližnjega, on živi znotraj Ljubezni, ker ga ona spodbuja, da pomaga drugim ljudem. To je resnično delovanje Ljubezni, katerega Bog zahteva od ljudi in katerega je Jezus Kristus prakticiral na Zemlji. Če se od ljudi zahteva nekaj, četudi neuspeh pri uresničitvi na nikakršen način ne škoduje ali prizadene drugih ljudi, potem je to zaradi zakonov, katere so določili ljudje, toda katerih se ne bi smelo mešati s Kristusovim učenjem.
Vendar pa obstaja velika nevarnost, da bodo zapovedi Ljubezni zanemarjene in da se bo dalo prednost tistim, ki so jih dodali ljudje, in da smisel ter vrednost Kristusovega učenja Ljubezni ne bodo prepoznani, o čemer pričuje dejstvo, da človeštvo, ki je nepodučeno o njegovi resnični (pravi) vrednosti, želi povsem zamenjati Kristusovo učenje Ljubezni.... ono namreč več pozornosti daje zapovedim, katere pa bolj ali manj zasužnjujejo človeško bitje, ker one zanj predstavljajo duhovno prisilo. To (Kristusovo učenje) je svetu v napoto; in sedaj ima (svet) namen, da se bori proti in da zamenja vse, vključno s čistim Kristusovim učenjem Ljubezni, katero pa edino oznanja Ljubezen. Vse, kar so ljudje dodali Božanskemu učenju Ljubezni, je bilo narejeno izključno zato, da bi se čisto Kristusovo učenje pomešalo z zmoto; to je namreč odmik od tega, kar je Jezus Kristus zapustil ljudem kot Njegovo Delo. Čeprav pa bo ostalo edino to, kar je po Božji volji.... toda človeško delo bo prešlo.
AMEN
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi