Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/2383b

2383b Nezmotljivost cerkvenega poglavarja

25 junij 1942: Knjiga 32

To, da morajo ljudje verjeti v nauk o nezmotljivosti poglavarja cerkve pomeni, da mora biti vsak dodatni nauk ali pravilo, ki ga postavi poglavar cerkve, priznan (odobren, sprejet) brez kritike, s čimer sta odpravljena človekovo razmišljanje in njegova svoboda izbire, kar je nesprejemljivo, če naj bi človek nekega dne polagal račun za svoj odnos do Boga. Vsak človek mora (sam) odgovarjati zase (Mt 16,27; Raz 20;12 -13), posledično temu se mora sam odločati v popolni svobodi volje... Vendar, da bi lahko sprejel odločitev, mora biti sposoben preučiti in upoštevati (pretehtati), za kaj se bo odloči.... Ne bi smelo biti tako, da se posamezna oseba odloči in ta oseba potem zahteva od tisočev in tisočev ljudi, da sledijo njegovi odločitvi, nato pa to zahtevo izrazi v obliki zapovedi.... (doktrine).... kar nedvomno velja, če naj se vsaka cerkvena zapoved prizna za skladno z Božjo voljo, saj je njen temelj (domnevna) nezmotljivost cerkvenega poglavarja. Ti nauki so zdaj brez zadržkov sprejeti, ne da bi si človek razjasnil njihov pomen in namen, kar ima za posledico rutinska dejanja, ki niso povezana s svobodno odločitvijo, globoko vero in globoko občuteno bližino Bogu... Razvila se je cerkvena služba, ki v resnici ni služba Bogu. Uvedeni so bili običaji, ki so bolj ali manj formalnosti... Nasprotnikovim dejanjem je uspelo, da so pod krinko pobožnosti odtujile ljudi od Resnice, jim onemogočile lastno mišljenje in s tem tudi svobodno odločanje, saj nasprotnik vse to zatira (prepreči) zaradi dogme o nezmotljivosti. Ker ko bo ta nauk človeku postal sprejemljiv, mu o njem ne bo več treba imeti mnenja. Tako sprejema brez nadzora, ni se mu treba odločiti, saj se je namesto njega že odločil nekdo drug in svobodna volja ni uporabljena. Namesto tega mora oseba verjeti v to, kar ji je dano kot verska dogma, če ne želi priti v konflikt s določeno versko dogmo, ki jo ima cerkev za tako zelo pomembno, da se poglavar cerkve nikoli ne more zmotiti oz. sprejti napačne ukrepe, ko sprejema odločitve glede cerkve.

Bog ceni le svobodno odločanje, vendar mora to sprejeti človek sam in zato mora upoštevati prednosti in slabosti verske dogme. Le tisto, kar lahko potrdi v svojem srcu, se lahko imenuje vera, ne pa tisto, kar je prisiljen sprejeti (potrditi).... Le tisto, kar lahko potrdi v svojem srcu, se lahko imenuje vera, in ne tisto, kar je prisiljen potrditi... Kajti verska dogma, ki jo je namenil Bog, bo vzdržala vsakršno presojo in bo toliko bolj prepričljivo sprejeta, čim bolj se bo človeško bitje poglabljalo vanjo... Vendar pa vse, kar ni od Boga, ne vzdrži presoje in bo zavrnjeno s strani vsake osebe, ki se resno bori za znanje....

AMEN

Prevod Janko Žagar