2061 PRAVILNA MOLITEV.... UALIŠANJE.... »OČE NAJ SE ZGODI TVOJA VOLJA....«

8 september 1941: Knjiga 30

Največja sila počiva v zavestnem klicanju Boga. Človek, čigar stališče do Boga je takšno, da vstopa v stik z Njim, lahko doseže vse, ko se nahaja v svetovni ali pa duhovni težavi, ker je lahko razrešen vsakršne skrbi. Tedaj nekdo drugi skrbi zanj, Tisti, Čigar moč je največja. Bog je svojim otrokom omogočil most do Sebe, molitev. Tisti, ki uporablja ta most, ima vedno in nenehno možnost, da Mu preda svoje skrbi in težave. Imeti možnost, da Bogu predaš skrbi, pa obenem tudi pomeni, da se jih tudi rešiš; namreč Bog prevzema težavo vsakega človeka (1 Peter 5:7), še toliko raje, s kolikor več zaupanja Mu je ona predana.

Ko se človek enkrat osvobodi občutka nepremostljive oddaljenosti od Boga, se počuti kot njegova stvaritev in tako spoznava svojo pripadnost Bogu. Tako pa je potem tudi njegova molitev pravilna, ker se bo potem kot otrok pogovarjal s svojim Stvarnikom, svojim Očetom Večnosti in bo pristopil k Njemu s pristno molitvijo v vseh svojih težavah.

Človek je nemočen (šibak).... in karkoli začne, lahko dokonča, kakor on želi samo takrat, ko Bog to odobti. Če torej človek želi s svojo lastno močjo zagospodariti nad skrbmi in problemi in ga Božja pomoč ne zanima, če Bog ne da Njegove soglasnosti, bodo njegov trud in njegova prizadevanja brezuspešni.

Celoten uspeh je namreč odvisen od Boga, pri čemer je razumljivo to, da bo Bog pomagal človeku, ki neposredno pristopi k Njemu in (iz)moli Njegovo pomoč. Pravilna molitev je znak pravilnega odnosa, katerega Bog želi vzpostaviti; tedaj začne delovati Očetova Ljubezen, Kateri človeku izpolni vsako prošnjo....

Občevanje z Bogom mora biti brez vsakršne zunanjosti, kakor mora biti ravno tako brez pretirane ponižnosti, ki se lahko izraža v drži in gestah. Odnos otroka do Očeta mora biti pristen, vsekakor otroško zvest in podrejen v poslušnosti; otroka in Očeta mora povezovati iskrena Ljubezen.

Neka takšna (pri)srčna molitev mora otroku obenem tudi prinesti izpolnitev vsakršne prošnje, ker je Bog Ljubezen in Ljubezen svojega otroka ne prikrajša za nič, in to mu daje zadovoljstvo. Otrok lahko izgovori tudi zemeljske prošnje, ko dojame, da bo Očetova Ljubezen oskrbela otroka tako, da bo to koristno zanj.... To spoznanje pa pripelje do tega, da je izpolnitev vsake prošnje prepuščena na voljo Očetu, da otrok moli: »Oče, naj se zgodi Tvoja volja!« in da se potem z veliko zaupanja prepusti Očetovi Ljubezni ter da zvesto sprejme iz Njegove roke to, kar mu je namenjeno (kar mu je dano, kar ga doleti).

Vera in zaupanje v Njegovo dobroto ter Modrost morata biti temelj vsake molitve. Tedaj zemeljski otrok prepušča izpolnitev svojih prošenj nebeškemu Očetu; Njemu je namreč tedaj prijetna ta molitev, katero bo On tudi uslišal.

AMEN

Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.

Prenosi

Ponujeni prenosi za knjigo _book
 ePub  
 Kindle  
  Več prenosov

Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
 Rokopisi