Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/2034
2034 NAUK O PREDESTINACIJI ....
18 avgust 1941: Knjiga 30
Nauk o predestinaciji mora biti razveljavljen na najbolj odločen način, da ljudje ne bodo potisnjeni v napačno razmišljanje in popolnoma zavedeni. To je ena resnična nevarnost za ljudi, ki sprejemajo, kar jim je ponujeno kot verska doktrina, brez, da bi resno razmislili o tem.
Ta nauk uničuje vsako spodbudo v človeku s tem, ker duši težnjo za vzpon, človek postane neaktiven in sebe popolnoma prepusti delovanjem sil, ki imajo sedaj oblast nad njim. Oseba ne stori ničesar, da reši to očitno neaktivnost, ker je njegova predpostavka (domneva), da ga bo Božja milost zajela, ko bo to Njemu všeč.
Ta predpostavka je dokaz, da mu manjka vera v Božjo neskončno Ljubezen in Usmiljenje, to je le ocenjevanje Večnega Božanstva po človeških merilih, da je Božja Ljubezen odvisna od vrednosti ali nevrednosti (dostojnosti ali nedostojnosti) osebe.
Božje usmiljenje zajema vse ljudi, če oni le želijo biti zajeti od nje; le tam kjer se volja človeka upira, tam je Božanska Ljubezen neučinkovita, in vendar vedno skrbi, da to voljo obrne k Sami Sebi. Bog je prav gotovo zadovoljen z ljudmi, ki po Njem hrepenijo, katerih volja torej omogoča uporabo milosti. Vendar sta Njegova skrb in Ljubezen nenehno posvečeni tem, ki se še ne pustijo zajeti z Njegovo Ljubeznijo.
Vendar bi bilo popolnoma napačno domnevati, da se Božji dar milosti deli poljubno (samovoljno), da torej sprejemanje njega ne more biti niti preprečeno niti pospešeno s strani človeka; popolnoma napačno bi bilo uporabljati človeške omejitve, kar se tiče dajanja Božje Ljubezni, tj. domnevati, da je to odvisno od tega, kako je Bog zadovoljen z osebo.
V tem primeru bi bil človek obžalovanja vredno bitje, ker je on v nepopolnem (pomanjkljivem) stanju zrelosti, katero bi moralo izključiti Božjo dobrohotnost; on je še vedno grešen, to pomeni, da si njegova volja še vedno prizadeva (priti) k Bogu. Šele Bogu naklonjena volja vzpodbudi Božjo dobrohotnost, in to motivira Boga na dajanje Svoje milosti človeku v izobilju. Vendar pa Bog nikoli ne bo podelil Svoje milosti človeku, katerega notranja volja je še naprej v nasprotovanju Bogu.
Človek se lahko dejansko odkrito zoperstavi Bogu, toda njegova duša lahko kljub temu hrepeni po Bogu, v primeru česar sile podzemnega sveta vršijo močan vpliv na njega, da se upira Bogu, in potem mu bo Božanska milost pomagala doseči zmago nad temi silami. To je nedvomno povzročila Božanska milost, ona je pomagala osebi, katere srce je hrepenelo po Bogu.
Človek kateremu bi pritekala Božja milost brez svoje volje ali proti svoji volji, bi bil vnaprej določeno (usmerjano) bitje, ker potem bi on moral dozorevati s posredovanjem milosti. Toda takšno dozorevanje izključuje svobodno voljo in zatorej nikoli ne bi moglo voditi k popolnosti. AMEN
Prevod Lorens Novosel