1783 BODOČI VLADAR PO BOŽJI VOLJI....
22 januar 1941: Knjiga 27
Moja volja je, da se na zemlji oblikuje vlada, ki je daleč od vsakršnega nasilja in ki izvaja svojo oblast v vsej svoji ljubezni. In to vlado bom poklical k življenju, dal ji bom svoj blagoslov, poskrbel, da bo rasla in svet bo moral priznati, da sem jo Jaz postavil. V bližnji prihodnosti se bo eden povzpel na prestol. Jaz mu bom dal oblast nad mnogimi državami, vplival bom na ljudi, da ga bodo izbrali za svojega princa, za svojega vladarja in boril se bo za ljubezen in spoštovanje vseh ljudi , ne bo hinavec in bo častil samo Mene, in zato bom blagoslovil njegova dejanja na zemlji....
Toda dokler ta ne pride, bo zemlja prešla skozi neizrekljivo bedo, ker nasprotnik še vedno vlada in njegov vpliv je uničujoč. Vse hudobne sile hujska k nenavadnemu delovanju, da bo zemlja tako zmedena, da bo vse zlo duhovno prevladovalo in da bodo sprejeti zemeljski ukrepi kazali tudi na satanski vpliv, posvetna vladajoča oblast bo živela brez Boga in takšno bo tudi razkazovanje moči... nepravično, brutalno in odvračajoč se od svetle Resnice, in človeštvo bo vedno bolj jasno prepoznavalo slab vpliv in v sebi čutilo skrivno željo, da bi to oblast zamenjala sila, ki je v skladu z Božjo voljo. Bog je predvidel to spremembo, a ta čas še ni prišel, saj mora biti satanovo delovanje najprej očitno tistim, ki so se brez zadržkov razglasili za.... Kajti šele ko bo zlo prepoznano, bo tudi postalo osovraženo in šele takrat bo dobro prizadevanje vladajoče oblasti priznano in ustrezno cenejeno. Ker Bog hoče, da ljudem modro vlada tudi posvetna oblast, hoče, da na zemlji obstaja enak odnos med ljudmi in njihovim vladarjem, kot ga Bog zase zahteva od ljudi.
Človek se mora voljno podrediti vladi, ki mu jo je kot oblast dal Bog. Kjer se ljudstvu modro vlada, tam bo tudi naklonjeno tej oblasti in bo naredilo vse, da se vzpostavi najboljša harmonija... ravno takšen vladar bo vedno gledan in spoštovan kot Božji predstavnik, in takšen odnos med narodom in njegovim vladarjem je v skladu z Božjo voljo, tako da bo On blagoslovil tako tega vladarja kot ta narod, ker sta oba Božjo voljo naredita za svoje vodilo in živita drug za drugega...
AMEN
02302
RAZMIŠLJANJE SRCA IN RAZUMA.... RESNICA....
Vsak človek meni, da živi v stanju spoznanja, če zagovarja mnenje, ki si ga je intelektualno oblikoval. Vendar ni nujno, da to mnenje vedno ustreza resnici. Bog je človeku dal razum in svobodno voljo, dal pa mu je tudi srce... Dokler bo razum brez srca hotel reševati duhovna vprašanja, se bo težko približal Resnici, kajti Resnica prihaja od Boga in je lahko sprejeta le od duha in ne od telesa, ki je materija. Intelektualno mišljenje je samo funkcija telesa...toda srce je sedež vsega zaznavanja, srce vsebuje tudi Božansko iskro Ljubezni in s tem duha, ki je del Boga. Misel, rojena v srcu, ki torej izvira iz Božanske duhovne iskre, lahko zato vedno trdi, da temelji na Resnici, kajti duh posreduje le najčistejšo resnico... pa naj se misel rodi v srcu ali pa je le produkt racionalnega razmišljanja, odvisno od sposobnosti srca za ljubezen. Čim globlje lahko človek ljubi, oziroma stremi k zedinjenju z Bogom skozi delovanje v Ljubezni, toliko bolj jasno se bodo misli dvignile iz njegovega srca in prišle v njegovo zavest. Kajti tiste misli so duhovna moč, ki izvira iz bitij, ki so blizu Bogu, in se stekajo v srce tistega, ki se prav tako združuje z Bogom skozi dejavnost ljubezni. Medtem ko je razumsko mišljenje le funkcija telesnih organov, to je uporaba življenjske sile, ki teče v človeka in jo lahko uporabi tisti, ki živi brez ljubezni, torej čigar srce je sposobno slabo ljubiti. Zato je treba razlikovati med razumskim mišljenjem in tistim iz srca. Slednje bo vedno prineslo resnico, ni pa nujno, da je razumsko mišljenje resnica, četudi lahko govorimo o dobro razvitem razumskem mišljenju. Samo Ljubezen je odločilna, torej merodajna za Resnico. Človek je premalo poučen o bistvu misli, zato te razlike ne razume. Misel, ki se rodi v srcu, z intelektualno pridobljenim znanjem, ima eno skupno točko, to je, da jo je treba dostaviti tudi v možgane, da jo zavest predela, zato lahko človek pride do predpostavke, da ima vsaka misel njegov izvor v možganih, ki je torej razumsko ustvarjena. Toda miselno življenje ljubečega človeka, torej človeka, čigar življenje je nenehno delovanje v ljubezni, se popolnoma drugače vrednoti kot čisto razumsko mišljenje človeka, ki je sposoben šibke ljubezni. Prvi bo blizu resnice, medtem ko drugi ne bo imel nobenega jamstva za resnico in znanje. Ker Bog drži Resnico zase in jo daje samo tistim, ki ga priznavajo, ki hrepenijo po njem in ki jo izražajo z dejanji ljubezni. Posledično bo tisto, kar je prišlo iz ljubečega srca, nedvomno sprejeto kot Resnica, ker so te misli predmet določenega nadzora prek tistih duhovnih bitij, ki so v znanju, katerih naloga je posredovati misli in ki zato pozorno opazujejo, da človek stoji v pravilnem razmišljanju. Kajti s svojim delovanjem v ljubezni človek pridobi pravico do pomoči svetlobnih bitij, ki potem človeka varujejo pred mislimi, ki so v nasprotju z Resnico....
AMEN
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi