1418 BOŽANSKI POSEG... NAPOVED...
14 maj 1940: Knjiga 23
Boj, ki ga ljudje bijejo na svetu drug proti drugemu je jalov boj, ker ne bo prinesel zadovoljivega rezultata. Gospod neba in zemlje se je odločil, da se bo to dokončalo na drugačen način, kot svet upa. A ta konec bo neopisljiv. Božji glas od zgoraj bo preglasi hrup boja... Med ljudmi bo to povzročilo strašen nemir, saj ga noben človek ne bo mogel ustaviti, ljudje pa bodo nemočni in se bodo morali podrediti vsemu kar jim bo Gospod poslal. In potem bo vsakemu posamezniku prepuščeno, da prepozna Božjo roko in se ji podredi ali pa se upre proti svoji osebni usodi. Kajti namenjeno je, da bodo misli ljudi silovito usmerjene k Bogu in blagor tistemu, ki najde svojo pot in prepozna Boga in Pobudnika vseh dogodkov ter se priporoči Njemu in njegovemu usmiljenju.
Vendar bo malo, ker so ljudje duhovno zavedeni, so zaradi svojih modernih razlag izgubili vero v Bitje, ki odloča o vsem na Zemlji, in njihov ošabni odnos jim otežuje pot nazaj k Bogu, in ta duhovna aroganca bo njihov propad. Samo tisti, ki se počuti majhnega in nemočnega in kliče Boga na pomoč, bo ohranil svoje življenje, tudi če ga bo fizično izgubil... Kdor pa verjame, da ne potrebuje Božje pomoči, bo zapravil svoje zemeljsko in duhovno življenje... In tudi če Bog dovoli, da obdrži svoje zemeljsko življenje, bo to le dejanje največjega usmiljenja, da bo končno dobil realizacijo na Zemlji... Ker Gospod pozna srca ljudi, gleda v najbolj oddaljene kote, prepozna vsako mešanje in ne bo dovolil, da bi propadlo karkoli, kar se še da rešiti. In vsak, ki sredi groze kliče Gospoda na pomoč, bo začutil čudovit mir, ki vstopa v njegovo srce ( Rim Joel 10,13), nenadoma bo spoznal ničvrednost zemeljskega življenja, če ga ne spremlja zelo globoka vera, in to spoznanje mu bo omogočilo, da se prostovoljno odpove tistemu, kar se mu je prej zdelo privlačno.
Z lahkoto se bo podredil Gospodu in sprejel, kar bo prejel iz Njegove roke... življenje ali smrt... Vendar bo svoje telo predal le zato, da bi se prebudil v življenje v onostranstvu. In s tem to njegovo zapuščanje sveta ne bo njegov propad, ampak njegovo vstajenje v boljše življenje. Božja volja vsakogar postavi na svoje mesto, človeka vzame s sveta, ko je prišel čas njegovega konca, in vrne na svet tiste, katerih zemeljsko življenje še ni končano... Kajti nič se ne zgodi samovoljno, ampak je vse odločila Božja modrost in ljubezen. Če pa človek tudi takrat ne more prepoznati Božje roke, bo njegova duša utrpela resne težave, ker ne bo imela drugih sredatev odrešenja... V času svojega zemeljskega bivanja se je neskončno oddaljil od Boga in znova stremi k stanju izgnanstva; zato je njegovo življenje na Zemlji popolnoma brez smisla, saj ne priznava Boga. In zaradi takšnih duš bo Bog dovolil, da se sliši njegov mogočni glas... Če pa tudi ta klic umre neuslišan, bo usoda teh duš samo večno pogubljenje.
AMEN
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi