Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/1383

1383 KONCEPT NADNARAVNEGA....

16 april 1940: Knjiga 23

Nezavedno stanje predsodkov do vsega nadčutnega je pogosto vzrok za slepo hojo skozi zemeljsko življenje, saj je razumljivo, da lahko pot osvetli le določeno spoznanje, to spoznanje pa je mogoče ponovno pridobiti le z raziskovanjem.... Vendar pa je vse, kar leži zunaj Zemlje, mogoče raziskati samo z uporabo tistih sil, ki se imenujejo nadčutne, zato teh ne smemo izključiti, temveč je treba spoznati delovanje teh sil. Zavestno si je treba prizadevati za povezavo z njimi, da bi postali jasnovidni za življenje na Zemlji. To pa zahteva določeno predanost, hkrati pa tudi človekovo voljo, da se poveže z duhovnim. To prizadevanje namreč nima nič skupnega z zemeljsko željo po posedovanju.

Kdor si prizadeva spoznati nadčutne stvari, ne bo pričakoval ali si prizadeval za kakršno koli zemeljsko korist, ampak bo mislil samo na svojo dušo;  prav tako se bo tem silam prepustil in s tem spoznal, da imajo znanje in bo zato želel sprejeti kakršen koli njihov nauk. Čutil bo superiornost teh sil in se jim podredil, in tako lahko sile v onstranstvu na takega voljnega zemeljskega otroka tudi v celoti vplivajo. Oseba, ki se prepusti tem močem, mora biti zato v duhovnem smislu v veliki prednosti, saj je dejansko pri viru vsega znanja, in čeprav se ji številne stvari še vedno zdijo nerazložljive, vseeno sprejema vse nadnaravno in ima najgloblje razumevanje za duhovne resnice.... Vse prepogosto se mešajo napačni in pravi pojmi o nadčutnem, kar je vzrok, da je pravo razumevanje mogoče najti le tam, kjer ima človek voljo sprejeti, kar je prav. Tam je prisotna volja do resnice in v skladu s tem je dejaven tudi duh v človeku, in ko ga ta duh zdaj usmerja k tistemu, kar obstaja zunaj tega, kar je povezano z Zemljo, potem človek tudi prepozna takšne navedbe kot resnico in zato veliko prej razume tudi delovanje duhovnih sil na drugi strani in se mu to ne zdi več nadnaravno, ampak naravno....

Šele zdaj mu nadnaravno razloži vse, kar je bilo prej nerazumljivo in čuti, da šele zdaj, ker se prepusti tem silam, stoji v resnici. Šele zdaj se mu zdi, da ima vse smisel, in stanje predsodkov do nadčutnega se umakne stanju popolne potrditve tega. Zdaj je prestopil mejo, za katero je verjel, da je nima pravice prestopiti, ali pa preprosto ni hotel priznati, da obstaja.... Tako je prestopil na drugo področje, ki ga njegov um prej ni hotel sprejeti.... Zdaj se po tem kraljestvu sprehaja v vse smeri, vedno znova naleti na nova področja, ki so mu tuja in katerih raziskovanje ga spodbuja in osrečuje v njegovem življenju na Zemlji. Šele zdaj namreč razume smisel življenja na Zemlji, šele zdaj pozna svojo nalogo in vse to mu daje še več veselja do življenja, (ker) nadčutno ni več ločeno od tega, kar njegova čutila dojemajo. Tako duhovna povezava z življenjem zunaj Zemlje.... in njeno prepoznavanje.... človeku omogočata, da se zavestno poglobi v najrazličnejše probleme, medtem ko so prej vsi ti problemi ostajali nerešeni ali pa so bili zavrnjeni kot nerešljivi, ko so se zares pojavili v človekovem srcu.... vendar ga večinoma sploh ne dotakne, saj ne zapravlja misli za stvari, ki se ji zdijo nepomembne.

In zato bo tisti, ki ima predsodke do tistega, kar mu ni otipljivo ali očitno, ostal popolnoma nenavdušen in neveden.... Zapre si pot do vsega znanja, saj slednjega ni mogoče najti brez duhovne moči.... Duhovna moč pa je za človeka nekaj nevidnega in neoprijemljivega.... duhovna moč je neodvisna od Zemlje in njenih zakonov, duhovne moči človek ne more občutiti s čutili, lahko pa jo kadar koli sprejme v svoj srce. Zato je ni mogoče nikoli doumeti s čutili.... je nadčutna. Pripada tistemu kraljestvu, ki je neskončno, ki je več kot Zemlja. Je duhovna moč življenjskega toka, ki teče skozi vse, kar obstaja.... ki izhaja iz Boga in oskrbuje vse, kar je Božje stvarstvo.... Zemlja je le delček celotnega stvarstva, zato mora biti človeku razumljivo, da ta Zemlja ne more biti hkrati namen in cilj, da mora biti cilj bitij, ki živijo na Zemlji, drug svet.... svet, ki ga njihovi čuti še ne morejo dojeti, ki je zato nadčuten....

Amen.

Prevod Janko Žagar