0865 PREPREČEVANJE HLEPENJ JE PREDNOST ZA DUŠO.... ZAPOVEDI.... ODREKANJE....
15 april 1939: Knjiga 17
Delovati nasprotno Božanski volji duši ne more nikoli koristiti, celo če to lahko prinaša prednost za telo. In zato Božanske zapovedi skoraj vedno pomenijo omejitev ugodja svetovnega življenja; one bodo od človeka skorajda vedno zahtevale neko določeno vzdržanost ali odrekanje, in zato bodo le redko naletele na odobravanje tam, kjer se človek s polnim zamahom trudi uživati v življenju. Vendar pa je povsem zagotovo duši storjeno dobro tam, kjer se izpolnjujejo zapovedi in so poleg tega tudi zapostavljena telesna ugodja. Duša se trudi zavreči vse, kar jo omejuje, in v svobodnem stanju se počuti veliko bolj prijetno, medtem ko to telesu v času (življenja) na Zemlji nikakor ne paše; prednost za dušo se namreč odraža edino zgolj duhovno in zato s strani zemeljskega telesa tega ni mogoče čutno opaziti. Poleg tega mora biti duševno življenje popolnoma ločeno od čutnega življenja telesa.
Vendar pa bo vsakič, ko se daje pozornost telesu, to duši na nek način škodilo; ko je namreč telesno hlepenje po svetu potešeno, se istočasno tudi povečuje materija, s tem pa tudi okovi, v katerih duša trpi. Toda človek se mora osvoboditi materije, mora se izogibati in prikrajšati telo za vse, da bi se osvobodil materije, katera ga je tisočletja držala v ujetništvu. Kdor se tega zaveda, bo lahko ocenil nevarnost, katera tiči v izpolnjevanju zemeljskih želja.... On bo uporabil celotno moč volje, da bi se lahko uprl telesnim hlepenjem, in on bo pomagal duši v njeni težavi in bo koristen pri njenem osvobajanju od materije.
Človek se v vsaki situaciji zemeljskega življenja trudi izvleči največjo možno korist zase; on se predvsem trudi, da si svoje zemeljsko življenje naredi znosno in ne vidi nevarnosti, katera pa tiči ravno v tovrstnem prizadevanju. Če bi najprej gledal, da vzame v poštev svojo dušo in morebitne posledice zanjo, potem mu bi bilo veliko lažje odreči se nekaterim zemeljskim (svetovnim) prednostim in se orientirati glede na potrebe svoje duše.
Toda če človek vsem duhovnim mislim nameni le malo pozornosti, bo vedno imel interes samo za to, da si življenje uredi kolikor je mogoče v ugodju in brezskrbnosti, medtem ko bo vse, kar je duhovno, zavračal z napačnim mišljenjem, da je s tem rešen kakršnekoli odgovornosti. Zaradi tega je vredno delo bitij onostranstva usmerjeno k temu, da dajejo razlago glede vprašanja resničnega človekovega cilja. Ko je človeku enkrat to postalo jasno (razumljivo), potem bo on, ko bo zapostavil lastna hlepenja, videl prednost za dušo; on bo bolj dejaven ravno za duševno zdravje, v enaki meri pa bo tudi izgubil potrebo po svetu in se bo zaradi svoje duše odrekal hlepenju po izpolnitvi svojih (svetovnih, telesnih) želja....
AMEN
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi