Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/0716

0716 PREHOD SKOZI VSAKO OBLIKO-FORMO JE NUJEN .... (MIKRO-KOZMOS-SVET V MALEM ?) ....

19 december 1938: Knjiga 15

Tvoji prijatelji iz onostranstva (angeli) se z Ljubeznijo obračajo k tebi, da izpolnijo tvoje želje, in zato prejmi:

Svet kot takšen ima samo en namen, in sicer voditi mnoga živa bitja, ki so nosilci duhovnih snovi na višji razvoj, ki se lahko zgodi samo v okolju, kjer se dogajajo vse vrste konfliktov (odporov), in te svet ponuja v zadostni količini. Bodisi, da je to na Zemlji ali na številnih drugih nebesnih telesih (planetih), vsepovsod se morajo živa bitja srečevati z nepojmljivimi težavami in potrebujejo vse svoje moči, da jih premagajo. Vendar je takšna moč na razpolago v vsakem živem bitju, skozi dotok moči katero prejema vsako živo bitje, da sploh lahko obstaja kot takšno. Zatorej je nadaljnji razvoj vedno odvisen od tega, v kolikšni meri se bo ta, znotraj živega bitja bivajoča moč uporabila. To pomeni: prej kot bo izpolnjena aktivnost, s katero je živo bitje obvezano (t.j. ki jo je dolžno izvršiti), hitreje bo osvobojena duhovna inteligenca forme-oblike, ki jo ovija, in lahko začne naslednjo stopnjo razvoja.

Zdaj je mogoče vprašati: katera oblika zagotavlja najhitrejši razvoj navzgor za živa bitja.... In odgovor na to vprašanje je lahko le, da je nujno iti skozi vsako obliko.... in, da je omejitev lahko postavljena le tam, kjer je združitev neštetih majhnih delcev duše že dosegla celoto.... kjer so torej prisotne vse substance duše, da bi oživile končno utelešenje.... obliko človeka.

Najbolj prefinjena čustva v ljudeh, najbolj nežno čustvo je le zaradi fino usklajene duše, ki je v zameno sestavljena iz še bolj subtilnih (nežnih, občutljivih) delcev duše. Oni so najpomembnejša nujnost pri gradnji celote, saj oni zagotavljajo kompletirani duši najbolj nežne občutke in dojemanje za najmanjša čudesa stvarstva Božanske Ljubezni.

Če te najbolj fine komponente duše ne bi obstajale (bile na voljo), človek ne bi razumel sedanjih in prihodnjih čudežev stvarjenja.... on enostavno ne bi bil sposoben videti nekaj, kar že ni oživljeno (živo) znotraj njega samega.... on mora vse, kar obstaja (znotraj) v stvarstvu, kot najmanjše komponente imeti znotraj sebe samega.... to je, vsaka snov mora biti prisotna v njegovi duši, šele takrat lahko on to prepozna tudi izven sebe samega.

Ta nauk pa povratno postavlja vprašanje, od kakšnih vrst komponent so ta majhna živa bitja sestavljena, in to je enostavno za pojasniti: vse one nosijo snovi še manjših živih bitij znotraj njih samih, vendar skladno s tem lahko le nagonsko čutijo vse to, kar je v razvoju že napredovalo, čeprav ob istem času zopet obvladati to, kar kot snov že obstaja (je na voljo) v teh živih bitjih.

Znanje o tej pomembni informaciji v doktrini stvarjenja je za človeka izjemna prednost, ker se bo šele skozi to naučil o značaju človeka v vsej raznolikosti.... Na osnovi tega dejstva lahko on tako rekoč presodi, da je človek res krona Božjega stvarstva.... da je on v sebi, to pomeni, njegova duša je tako prefinjeno konstruirana znotraj sebe, da bi za takšno umetniško delo bilo nemogoče, da bi bilo ustvarjeno od enega tako modrega Stvarnika samo za trajanje enega zemeljskega življenja.... vse kar on vidi v naravi, naj bo to na področju mineralnega, rastlinskega ali živalskega sveta, obstaja (je na voljo) v atomih tudi v njem (znotraj njega samega). Človek uteleša (prikriva) znotraj sebe samega celotno delo stvarstva v malem, v najbolj finem pomanjšanju. Zatorej mora on v sebi prav tako premagati nasprotovanja, ki mu pristopajo od zunaj.... iz sveta.... kar lahko razumemo tako, da neštete zunanje nevarnosti motivirajo človeka na najmočnejši odpor.... medtem, ko je prav tako duhovna atmosfera stimulirana skozi neprestani odpor in stalno borbo v različnih substancah ​​duše in lahko le tako postane močnejša, in duša odprta (dostopna) za višje svetlobne Resnice, le na ta način. Tako kot vsako, tudi najmanjše živo bitje mora opravljati določeno dejavnost, tako jo mora tudi človek kot nosilec vseh teh bitij. In ta se sestoji v prvi vrsti v poduhovljenju tistih snovi duše, ki so še vedno v škodljivem nasprotovanju glede na njihovo resnično nalogo, katere bi še vedno raje opravljale zemeljsko nalogo, ki jim je lastna, zaradi njihove pretekle zemeljske dolžnosti v eni od prejšnjih oblik.

Iz tega razloga se mora človek boriti proti tako mnogim slabostim, napakam in slabim navadam, ker značaj snovi zavezanih v duši se vedno znova pojavi in želi prisiliti telo, zemeljski ovoj na pristanek, kateremu bi se moral v zemeljskem življenju zelo močno upreti. In le na ta način je mogoče razumeti, da ima človek izredno odgovornost v času zemeljskega življenja; da mora bojevati stalni boj, da kot resnično poduhovljen ob koncu dneva lahko kot zmagovalec zatriumfira nad vsemi nevarnostmi in, da se je uprl vsem skušnjavam. Konec koncev kako pogosto je duh zares voljan, a telo je šibko (Matej 26:41). AMEN

Prevod Lorens Novosel