Il cammino dello spirituale sulla Terra si estende per delle Eternità, perché lo spirituale stesso è diventato la materia della quale esistono la Terra e tutte le Creazioni. La sostanza spirituale irrigidita è diventata materia per la Volontà di Dio; quindi tutta l’Opera di Creazione Terra, come anche tutte le Creazioni nell’intero Universo, erano a suo tempo Forza spirituale irradiata da Dio, che era irradiata da Lui come “esseri”, ma in sé stessi si sono talmente rivoltati, che alla fine erano solo sostanza spirituale irrigidita che venne riformata in creature di ogni genere.
Per questo ci sono voluti tempi infiniti, perché anche questa “formazione” si è svolta nell’Ordine di Legge, ha avuto luogo lo sviluppo in incalcolabili fasi di sviluppo che ora è visibile come “Terra abitata”. Non è stata un’Opera improvvisamente emessa dalla Potenza di Creazione di Dio, perché anche il lento sviluppo ha perseguito il suo scopo. Sono state afferrate sempre di nuovo delle particelle spirituali dissolte e riformate. Fu un percorso del divenire in una durata di tempo inimmaginabilmente lungo prima che la Terra si fosse formata in un’Opera di Creazione che poteva servire allo spirituale diventando sempre più maturo come soggiorno e per la vita naturale, come era previsto nell’eterno Piano di Salvezza di Dio. Ed anche questo spirituale ha avuto bisogno di tempi infinitamente lunghi, finché non aveva raggiunto il grado in cui poteva allora camminare sulla Terra come uomo allo scopo dell’ultimo perfezionamento.
Questo ultimo cammino terreno come uomo è come un attimo, nel rapporto del tempo eternamente lungo dello sviluppo antecedente della Terra. Per Dio la Creazione di ogni forma era un’Opera di un attimo, perché tramite la Sua Volontà e la Sua Forza Egli esterna da Sé ogni Pensiero come Opera esistente, ma la resistenza dello spirituale un tempo caduto ha determinata la durata di tempo fino alla formazione materiale. Perché Dio non ha costretto lo spirituale a Lui resistente, ma la Sua Forza d’Amore l’ha catturato fino al momento in cui ha ceduto un poco nella sua resistenza per poi avvolgerlo secondo il Suo Piano, per dargli una qualsiasi forma in cui svolgere una sua certa attività, che però era così minima che di nuovo passavano tempi infiniti, finché questa forma non si è di nuovo dissolta e modificata lentamente.
La Creazione della Terra ha quindi impiegato tempi infinitamente lunghi, finché non ha potuto essere abitata da esseri viventi e questi di nuovo rendevano la Terra adatta nuovamente dopo un tempo infinitamente lungo, per servire agli uomini come ultimo luogo di istruzione. Ma l’anima umana era passata in tutte le sue particelle attraverso le Creazioni, perché la caduta nell’abisso dall’Altezza più alta era così infinita, che era appunto necessario di nuovo un tempo infinito per risalire da questo abisso fino a che all’essere ha di nuovo potuto essere dato l’auto consapevolezza, che rende ora possibile il suo ultimo perfezionamento, l’ultimo cammino verso l’Altura. Dunque, c’era intanto la Creazione e questa ospita ora quello spirituale caduto, il cui numero era infinito ed il cui ritorno a Dio necessita perciò anche tempi infiniti e per questo non è ancora prevedibile una fine della Creazione.
Ma come lo spirituale cammina nello stadio come uomo sulla Terra, possiede di nuovo la libera volontà ed allora invece di salire, può anche stare fermo, oppure persino retrocedere. Può fallire nell’ultimo tempo del suo percorso di sviluppo e questa retrocessione può anche portare al fatto che lo spirituale nell’uomo, l’anima dello spirito primordiale un tempo caduto, si irrigidisca di nuovo nella sostanza spirituale come allora, e la conseguenza necessaria di ciò è un ripetuto dissolvimento dell’anima in innumerevoli particelle, che richiede di nuovo il percorso attraverso le Creazioni materiali. E questo processo, ora diventato necessario, porta con sé anche di nuovo un dissolvimento e mutamento delle Opere di Creazioni di ogni genere, che può essere indicato come la fine di una epoca della Terra e l’inizio di una nuova.
E così voi uomini dovete cercare di spiegavi che, in tempi di spazio fissati da Dio, si svolgono tali atti potenti di mutamento nell’Opera di Creazione Terra, che però sono sempre motivati dall’Amore e Sapienza di Dio e che servono sempre soltanto alla liberazione dello spirituale un tempo caduto. E voi dovete anche fare i conti in ogni tempo con tali Interventi da parte di Dio, quando gli uomini non riconoscono più il vero scopo della loro esistenza, se dunque non valorizzano la loro vita terrena per la maturazione della loro anima, per l’ultimo perfezionamento. Perché questo è l’unico scopo di ogni Opera di Creazione di condurre l’anima dell’uomo alla maturazione, che l’aiuti a diventare ciò che è stata in principio, un essere assolutamente perfetto, che è proceduto dall’Amore di Dio, ma che è caduta da Lui nella libera volontà. Deve di nuovo ritornare da Lui e Dio Stesso gli ha creato la via del ritorno con il percorso attraverso tutte le Creazioni di questa Terra.
Amen
TraduttorePot duhov preko Zemlje se razteza (traja) skozi večnosti.... Ker duhovi sami so postali materija, iz katere je sestavljena Zemlja in vse njene stvaritve.... Božja volja je spremenila otrdelo duhovno snov v materijo, torej je celotno ustvarjalno delo Zemlja.... kakor tudi vse stvaritve v celotnem vesolju.... nekoč od Boga izšla duhovna moč katero je On izseval v zunanji obliki, izven Sebe Samega kot "bitje", ki pa se je v sebi samem tako sprevrglo, da je na koncu postalo le otrdela duhovna snov, ki je potem bila preoblikovana v stvaritve vseh vrst....
Neskončno dolga obdobja časa so bila potrebna za to, saj je tudi to "preoblikovanje" potekalo v zakonskem redu, in se je nastanek tega, kar je sedaj vidno kot "naseljena Zemlja«, zgodil tekom neskončnih faz razvoja.... to ni bilo eno trenutno v zunanji obliki prikazano delo Božje ustvarjalne moči.... ker je celo tudi počasen razvoj služil svojemu namenu.... Vedno znova so zelo majhni razgrajeni duhovni delci bili zbrani in preoblikovani, proces je trajal nepredstavljivo dolgo časa, preden se je Zemlja oblikovala v delo stvarjenja, ki je neprestano dozorevajočemu duhovnemu lahko služilo kot prebivališče, in ohranjalo fizično življenje za neprestano dozorevajočo duhovno substanco, kot je bilo predvideno v Božjem večnem načrtu Odrešitve. In tudi ta duhovna snov je potrebovala neskončno dolgo časa, preden je dosegla stopnjo, ko ji je bilo dovoljeno živeti kot človek na Zemlji v namen njene dokončne izpopolnitve.
Ta zadnji zemeljski napredek kot človek je kot trenutek časa v primerjavi z neskončno dolgim obdobjem pripravljalnega razvoja Zemlje.... Čeprav je ustvarjanje vsake oblike (forme) za Boga bilo prav zares delo enega trenutka, ker sta Njegova volja in Njegova moč prikazali v zunanji obliki izven Njega Samega vsako misel kot eno obstoječe delo.... Vendar pa je odpor nekoč padlih duhov odločal o trajanju časa, do njihove materialne preobrazbe. Kajti Bog ni prisilil te uporne duhovne snovi, ampak je Njegova moč Ljubezni njo ujela (zaprla) tako dolgo, vse dokler se njen odpor ni nekaj malega polegel, da bi jo potem zapakiral (ji dal ovoj) v skladu z Njegovim načrtom, da jo potem oblikuje v različne oblike, kjer bi opravljala določene aktivnosti, ki je bila sicer tako minimalna, da je ponovno minilo neskončno dolgo časa, preden so se te oblike lahko postopoma razgradile in spremenile....
Nastanek (in razvoj) Zemlje je potreboval neskončno dolgi čas, vse dokler je ona lahko bila naseljena z živimi stvaritvami (bitji), in ona so zopet pripravljala Zemljo še nepredstavljivo dolgo časa, da postane primerna za služenje ljudem kot njihov zadnji prostor za usposabljanje.... Posamezni drobceni delci človeške duše pa so potovali skozi vse stvarstvo.... *Padec iz najvišjega vrhunca do brezna je bil tako neskončen, da je zatorej bilo potrebno neskončno dolgo časa, da so se iz brezna zopet dvignili do točke, da je bitju zopet lahko bila dana samozavest, da je to končno izpopolnitev na zadnji poti vzpona potem naredilo možno....*
.... In pod takšnimi okoliščinami je najprej nastalo stvarstvo, in ono uteleša padle duhove, katerih število je bilo neskončno in katerih vrnitev k Bogu bo prav tako potrebovala neskončno dolgo časa, in zato se konec stvarstva še ne more predvideti.... Kljub temu "stvaritve" zdaj obstajajo in sedaj vse poteka po zakonskem redu.... One so oživljene s pomočjo vedno novih drobcenih delcev duha, katerih višji razvoj poteka skozi neprestano spreminjanje njihove zunanje oblike, zato se lahko opazuje stalno nastajanje in razgrajevanje vsake materialne stvaritve....
Vsa dela stvarstva so sebe vedno znova obnavljala na ta način in tako služila skupinskemu duhu, da doseže zrelost, kakor tudi služijo stalnemu razvoju človeštva s tem, da zagotovijo njihovo fizično življenje na Zemlji. Vse dokler so duhovi zavezani v stvaritvah nimajo svobodne volje, se tudi njihova pot razvoja nadaljuje v skladu z Božjo voljo.... zavezana duhovna snov služi v takšni ali drugačni obliki in na ta način postopoma dozoreva....
Ampak takoj, ko duh živi na Zemlji kot človek, je on spet v lasti svobodne volje in potem je v stanju.... namesto, da nadaljuje sebe dvigati.... tudi zaustaviti svoj razvoj, ali zopet nazadovati. Tekom končnega procesa razvoja je on v stanju odpovedati.... in to nazadovanje lahko vodi tudi k temu, da se bo duh v človeku.... "duša" ali nekoč "padli izvirni duh".... spet strdil v svoji duhovni substanci kot prej, in nujna posledica bo ponovna razgradnja duše v neštete drobcene delce, kateri še enkrat morajo iti po poti skozi materialne stvaritve Zemlje....
In ta proces, ki je sedaj zopet postal nepogrešljiv-nujen, prav tako zahteva razgrajevanje in preoblikovanje vsakovrstnih del stvarjenja.... kar se lahko opiše kot konec enega obdobja Zemlje in začetek novega. In tako si vi ljudje morate poskušati, samim sebi pojasniti, da se bodo v Božjih, fiksno določenih obdobjih takšni periodični prisilni procesi spremembe oblik v odnosu na ustvarjalno delo Zemlja dogajali. Oni so vedno utemeljeni na Božji Ljubezni in Modrosti in vedno služijo le odrešitvi nekoč padlih duhov....
In vi morate tudi vsak čas računati s takšnimi posegi s strani Boga, ko ljudje več ne prepoznajo resničnega namena njihovega obstoja, če oni torej svojega življenja na Zemlji ne vrednotijo za dozorevanje njihovih duš, do končne izpopolnitve. Ker to je edini namen vsakega dela stvarjenja, pripeljati človeško dušo do zrelosti, ji pomagati, da postane tisto, kar je nekoč bila na začetku.... najbolj popolno bitje, ki izvira iz Božje Ljubezni, vendar je v svobodni volji odpadlo od Njega.... Ponovno se mora vrniti k Njemu, in Bog Osebno mu je ustvaril (zagotovil) pot vrnitve skozi prehod skozi vse stvaritve te Zemlje. AMEN
Traduttore