Confronta annuncio con traduzione

Altre traduzioni:

L’imperiturità della Dottrina di Cristo – La divina Dotrina dell’amore

Il nocciolo della Dottrina di Cristo è la divina Dottrina dell’amore. Lo spirituale è stato legato perché si era allontanato dall’eterno Amore e quindi era diventato disamorevole. Ha percorso la sua via terrena secondo la Volontà divina, cioè ha servito, anche se nello stato dell’obbligo, perché servire è una conseguenza dell’amore, appena questo avviene liberamente. Quindi allo spirituale che voleva di nuovo avvicinasi a Dio, doveva essere data la possibilità di attivarsi servendo liberamente, cioè portare allo sviluppo l’amore, cosa che ora nello stadio come uomo è possibile. Questo servire nell’amore dev’essere eseguito senza qualsiasi costrizione, per cui all’essere manca anche il sapere sullo stato legato di prima, per non essere influenzato attraverso questo sapere. Ma nello stadio come uomo gli deve comunque giungere la conoscenza sul suo compito e cioè in un modo che gli lasci la sua libertà di volontà di fede. Quindi questa conoscenza gli può essere apportata solo in forma di insegnamenti che ora può accettare oppure anche rigettare, ma che devono solo essere creduti. La cosa più importante che deve riconoscere, è l’amore, il suo effetto e le sue Benedizioni, affinché lui stesso lo eserciti e possa sentire gli effetti su sé stesso. Il suo ulteriore sviluppo spirituale dipende unicamente dall’amore e perciò agli uomini deve essere dischiuso il sapere, a loro dev’essere insegnato l’amore, ciò che Gesù Cristo ha fatto mentre Egli ha predicato loro l’amore con Parola ed Azione ed ha vissuto per loro come esempio la vita nell’amore. Solo l’amore può liberare l’essere dallo stato legato e questo non può essere presentato abbastanza agli uomini, non possono essere abbastanza ammoniti a condurre una vita nell’amore e perciò Gesù Cristo ha incaricato i Suoi discepoli di andare nel mondo e di portare ai popoli la Dottrina dell’amore. Dovevano indicare agli uomini la retta via, la via dell’amore che tutti devono percorrere, se la vita terrena deve procurare loro il successo spirituale, la meta di tutto lo spirituale, la totale liberazione dalla forma. La Dottrina che ora predica l’amore, è di Origine divina, è la Dottrina che Gesù Cristo ha annunciato agli uomini sulla Terra, che quindi Dio ha trasmesso alle Sue creature tramite Gesù Cristo. E questa Dottrina non può mai e poi mai essere estirpata, dagli uomini viene solo disatteso di seguire la Dottrina di Cristo e perciò non si urtano nemmeno nel fatto che la Dottrina dell’amore dev’essere del tutto estirpata, perché le sue pretese e Comandamenti sono d’ostacolo al desiderare terreno. La divina Dottrina dell’amore predica il distacco dalla materia, l’uomo deve dare liberamente del suo possesso al prossimo, deve quindi superare il proprio desiderare e liberarsene a vantaggio del prossimo. Questo esige vero amore per il prossimo ed a questo l’uomo si deve educare. Ma l’umanità aspira all’aumento dei beni terreni ed in certo qual modo agisce ora contro la legge dell’amore, mentre vuole sottrarre ed appropriarsi del bene terreno del prossimo. Questo è permesso dalla legge, cioè l’uomo non commette sempre delle ingiustizie se aumenta il suo possesso, invece rafforza l’amore dell’io e quindi rende impossibile lo sviluppo spirituale verso l’Alto. L’amore per il prossimo però diminuirebbe il tendere al bene terreno e dato che l’umanità vede nell’aumentato possesso e nel benessere corporeo l’unica cosa desiderabile e questo per lei significa l’unico progresso, vuole respingere la divina Dottrina dell’amore. Non vuole che gli uomini vengano impediti nel loro tendere mondano, in questa divina Dottrina dell’amore vede una limitazione della forza vitale terrena ed ora combatte con tutti i mezzi contro la presunta diminuzione della forza vitale, che per lei significa la divina Dottrina dell’amore. E così l’umanità è in un immenso pericolo spirituale di sottrarsi sempre di più dalla vita d’amore e di capitare in catene spirituali sempre più dure, dalle quali non si può più liberare, perché l’unico mezzo di scioglimento è soltanto l’amore, dove questo viene respinto, è impossibile un divenire libero. Il mondo combatterà contro la divina Dottrina dell’amore e causerà il più grande danno spirituale fra coloro che appartengono al mondo, ma non respingerà mai e poi mai la Dottrina di Cristo, perché tutto ciò che è opera d’uomo passerà, ma la divina Dottrina dell’amore, la Parola di Dio che Cristo Stesso ha guidato sulla Terra e che ha fatto portare fuori fra tutti i popoli attraverso i Suoi discepoli, rimarrà esistente, perché è venuta da Dio, insegnata e vissuta attraverso Dio in Gesù Cristo e viene sempre di nuovo guidata da Dio alla Terra in tutta la purezza. E ciò che è da Dio, è imperituro, quindi nemmeno la divina Dottrina dell’amore potrà passare in tutta l’Eternità.

Amen

Traduttore
Tradotto da: Ingrid Wunderlich

NEMINLJIVOST KRISTUSOVEGA UČENJA.... BOŽANSKO UČENJE LJUBEZNI....

Srž Kristusovega učenja je Božansko učenje Ljubezni.... Duhovno (to, kar je bilo nekoč ustvarjeno kot popolno, je odpadlo od Boga s svojo lastno svobodno voljo) je bilo omejeno zaradi tega, ker se je oddaljilo od Večne Ljubezni in takó postalo neljubeznivo (zlobno, brez Ljubezni-Boga-Božjega Duha). Ono se je napotilo po Zemeljski stezi po Božji volji: ono je služilo, četudi v stanju prisile. Služenje je namreč posledica Ljubezni, če se le to izvaja prostovoljno.... Torej duhovnemu, da bi se ponovno lahko približalo Bogu, je morala biti ravno tako dana priložnost, da se prostovoljno aktivira v služenju, da razvije Ljubezen, kar pa je mogoče edinole v stadiju razvoja kot človek.

To služenje mora biti storjeno v Ljubezni, brez kakršnekoli prisile, zaradi česar stvaritvi tudi primanjkuje znanja o prejšnjem omejenem stanju (oz. mu je to znanje odvzeto), da se s tem znanjem ne bi vplivalo nanj. Vendar pa mora biti človek v njegovem razvojnem stadiju vseeno seznanjen z njegovo nalogo, in sicer na nek takšen način, da mu dovoljuje svobodo, da prostovoljno veruje. Torej njemu je ta informacija lahko dostavljena edino v obliki učenja (Božje Besede), katero on glede na njegovo voljo lahko sprejme ali pač zavrne, katera pa ne more biti dokazana, temveč je vanjo potrebno zgolj verjeti.

Ljubezen, Njeni učinki in Njeni blagoslovi je tisto, kar je najpomembnejše in kar je potrebno spoznati, da bi Jo lahko sam prakticiral in da bi lahko na samemu sebi izkusil Njeno delovanje. Njegov nadaljnji duhovni razvoj je odvisen edino od Ljubezni. In zato mora biti ljudem omogočeno znanje o tem; potrebno jih je podučiti, kaj je Jezus Kristus Osebno delal (kako je deloval) tako, ko je z Besedo in dejanji oznanjal Ljubezen ter s primerom živel (pokazal) življenje Ljubezni.

Stvaritev iz omejenaga stanja lahko osvobodi edino Ljubezen. In ljudem se ne more dovolj pogosto usmeriti pozornosti, ne more se jih dovolj pogosto opozarjati (jih usmeriti) na to, da morajo živeti življenje v Ljubezni; in zato je Jezus Kristus Svojim učencem dal nalogo, da gredo v svet in da narodom prinesejo učenje Ljubezni (Matej 28:18-20)....

Oni morajo ljudi napotiti na pravilno (pravo) pot, na pot Ljubezni, po kateri se morajo vsi napotiti, če želijo, da zemeljsko življenje obrodi duhovne sadove, kar pa je obenem tudi cilj vsega duhovnega.... popolna osvoboditev iz forme. Namreč učenje, ki oznanja Ljubezen, ima Božansko poreklo; to je učenje, katerega je ravno tako Jezus Kristus Osebno ljudem na Zemlji oznanjal, katerega je torej Jezus Kristus prenesel Svojim stvaritvam. In to učenje absolutno nikoli ne more biti uničeno; zgodilo se bo edino to, da bodo ljudje zapostavili Kristusovo učenje, zaradi česar so naklonjeni temu (mnenju), da je to učenje potrebno iztrebiti (izkoreniniti), ker so njegove zahteve in zapovedi neugodne in niso v skladu z zemeljskimi željami (željami sveta; to, kar svet zahteva).

Božansko učenje Ljubezni govori (uči) o ločitvi od materije. Človek mora biti pripravljen, da od svoje lastnine (premoženja) da bližnjemu; on mora torej premagati lastne želje (zahteve) in se odreči v korist bližnjega. To pa zahteva pravilno Ljubezen do bližnjega, in človek mora sebe vzgojiti v to Ljubezen.

Vendar pa človeštvo stremi k povečevanju zemeljskih bogastev, in ono na določen način deluje v nasprotju z zakonom Ljubezni tako, ko bližnjemu odvzema zemeljske dobrine in to želi pridobiti zase. To je z zakonom dovoljeno. Čeprav pa ni vedno tako, da je človek nepravičen, ko povečuje svoje premoženje. Vendar pa v sebi ubija občutek Ljubezni, kakor obenem tudi povečuje samoljubje in tako onemogoča duhovni razvoj na višje.

Ljubezen do bližnjih bi zmanjšala težnjo k zemeljskegmu bogastvu. Toda ker človeštvo edino v bogastvu in telesnemu ugodju vidi tisto, k čimur je vredno stremeti, in ker edino v tem vidi napredek, ono želi potisniti stran Božansko učenje Ljubezni. Ono ne želi, da se ljudi omejuje pri njihovem stremljenju k svetu; ono v tem Božanskem učenju Ljubezni vidi edinole omejevanje zemeljske življenjske moči in se zato z vsemi sredstvi bori proti temu navideznemu zmanjševanju življenjske moči, ker je ravno to tisto, kar njemu pomeni Božansko učenje Ljubezni.

Tako da se človeštvo nahaja v veliki duhovni nevarnosti.... da se vse bolj oddaljuje od življenja v Ljubezni (vse manj ga živi, uživa v telesnih užitkih) in se podaja v tako trde okove, iz katerih se ne more več osvoboditi, ker je sredstvo osvoboditve edino Ljubezen.... kjer pa se njo potiska stran, tam je osvoboditev popolnoma nemogoča.

Svet se bo boril proti Božanskemu učenju Ljubezni; in povzročil bo največjo duhovno škodo tistim, ki pripadajo svetu. Vendar pa on ne bo absolutno nikoli mogel odstraniti Kristusovega učenja, ker bo vse, kar je človeško delo, minilo. Toda Božansko učenje Ljubezni.... Božja Beseda, Katero je Kristus Osebno prinesel na Zemljo in preko Svojih učencev razširil med vse narode.... bo obstala. Ona je namreč prišla iz Boga; skozi usta Jezusa Kristusa je bila poučevana in z življenjem pokazana na Zemlji, in vedno znova bo od Boga v vsej čistosti dostavljena na Zemljo.... Kar pa je od Boga, to je neminljivo, tako da tudi Božansko učenje Ljubezni za vekomaj ne bo moglo propasti....

AMEN

Traduttore
Tradotto da: Lorens Novosel