Lo que ustedes, los humanos, necesitaban en la noche oscura se los traje cuando bajé a la tierra: una luz que debía iluminar su camino hacia Mí, de vuelta a la casa de su Padre. Envié a Mi Hijo a la tierra, un alma de luz, que brilló intensamente y recorrió el camino como ser humano sobre la tierra, que comenzó el camino terrenal como el niño Jesús, camino que luego terminó en la cruz, para que ustedes los humanos pudieran ser bendecidos. Un alma de luz descendió al reino oscuro de Mi adversario, y en esta alma de luz Me encarné Yo mismo, porque el ser humano Jesús Me atrajo, como el amor eterno, hacia Sí con toda Su fuerza, porque El Me aceptó en Su corazón, que estaba lleno de amor por Mí y por Sus semejantes. En el niño Jesús se escondía un alma de luz que, aunque entregó su luz porque tenía que habitar entre los hombres como el ser humano Jesús, pero que también estaba lleno de amor y no renunciaba a este amor sino que lo aumentaba dentro de sí. (Nota del traductor. “Entregó” en el sentido de temporalmente poner aparte algo, despojarse de algo, de autolimitarse. Fin de la nota). De manera que se llenó de fuerza de amor y obró milagros y enseñó con toda sabiduría sobre la tierra. Era un ser humano, pues la misión del hombre Jesús era mostrar a sus semejantes el camino que conducía de nuevo a Mí, al Padre, y guiarlos por este camino, para que ellos mismos vivieran una vida de amor, que es lo único que acerca a las personas de nuevo a Mí, que soy el amor mismo.... Pero esto ocurrió según la ley, un cuerpo humano fue animado por un alma.... Sin embargo, su alma era un alma de luz. Aún así, como ser humano estaba expuesto a las mismas tentaciones que cualquier otro ser humano. Pero como el alma de Jesús estaba llena de amor, este amor también le dio la fuerza para resistir las tentaciones.... Había entregado la luz, (25.12.1961) es decir, el ser humano Jesús carecía de conocimiento como cualquier otro ser humano al principio de su vida en la tierra, sin embargo, el amor que había en él pronto iluminó su espíritu, el amor que había en él pronto irradió una luz brillante para que Jesús reconociera la gran adversidad de la humanidad y también la causa de la misma, que se encontraba en el pecado original de la humanidad.... Jesús, el hombre, crecía cada vez más en sabiduría y fuerza porque el amor le llenaba cada vez más, porque estaba en la más íntima unión Conmigo y Mi luz de amor podía irradiar a través de Él completamente.... Y ahora Él volvió a irradiar luz, enseñó a la gente con sabiduría, obró milagros en virtud de su poder que se basaba en su gran amor.... Jesús, el hombre, se espiritualizó durante su vida en la tierra porque su amor hizo posible que el cuerpo se sometiera voluntariamente al deseo del alma, porque cuerpo y alma siempre se esforzaron por lo mismo: ayudar a la gente en su adversidad, ser espiritual y terrenalmente activos en la redención.... Curó a los enfermos, porque también quiso demostrar a los hombres la fuerza del amor y expresárselo primero de forma terrenal y tangible para luego también ganárselos para Si, de modo que aceptaran su divina enseñanza del amor y se esforzaran por seguirle en el camino del amor. Pero la gente aún seguía bajo el control de Mi adversario que no quería liberarlos y que debilitaba su voluntad de todas las maneras.... Y el hombre Jesús quiso romper ese poder del adversario, quiso derrotarlo con Mi fuerza.... porque el amor en Él era extremadamente poderoso, y a través de este amor Me obligó cada vez más a expresar Mi amor, Me atrajo hacia Sí como el 'Amor Eterno', y así Yo estaba en Él y en esta unión tan íntima Conmigo el hombre Jesús realizó la obra de la Salvación.... es decir, soportó el mayor sufrimiento y tormento como ser humano porque el amor en Él.... Yo mismo.... le dio la fuerza para esta obra de redención. Así libró la batalla como ser humano contra Mi adversario, y mediante Su muerte en la cruz obtuvo la victoria sobre él y sobre la muerte.... Lo que antes no era posible para la gente, desprenderse de su poder, se hizo posible para ella después de la obra de redención.... El Salvador, que había bajado a la tierra, trajo ayuda a la gente en esta gran adversidad, pero esto sólo podía ocurrir a través del "amor", y este amor era Yo mismo.... El hecho de que el "amor" eligiera una forma humana era necesario por el bien de la gente, ya que ahora debían reconocer a Jesús como Aquel en quien se manifestaba la plenitud divina, porque Yo mismo no podía ser visible para la gente y, por lo tanto, tenía que hacer uso de una concha humana.... Y el hecho de que solo un alma de luz pudiera ofrecerme este caparazón era de nuevo explicable porque Yo no podía haber tomado morada en un alma impura.... Además, la cáscara humana debía conducir a los hombres de la tierra por el camino que Yo les había preparado en Jesus.... Y por lo tanto el ser humano tenía que ser de la misma naturaleza que todo ser humano, de lo contrario la gente no habría podido seguirle a Él.... Sin embargo, los hombres siempre tienen a su lado al divino redentor Jesucristo como ayudante.... mientras que Jesús, el ser humano, sólo se valió de la fuerza del amor que, sin embargo, le llenaba por completo, de modo que el "amor" realizó por tanto la obra que significó la redención del pecado y de la muerte para los hombres. Una y otra vez intento revelarles este misterio, pero sólo podrán comprenderlo en toda su profundidad cuando se hayan transformado hacia el amor..... Entonces también habrá luz en ustedes, entonces la luz divina del amor volverá a brillar a través de ustedes, como lo hacía al principio, y serán felices y dichosos....
Amen
TraductorDal Sem vam to, kar ste potrebovali v temi noči, ko Sem se spustil na Zemljo: svetlobo, katera naj bi za vas razsvetlila stezo vrnitve k Meni, v Hišo vašega Očeta. Poslal Sem Svojega sina na Zemljo; svetlobno dušo, katera je blesteče sijala in se kot človeško bitje napotila po stezi preko Zemlje, katera je začela svojo zemeljsko pot kot otrok Jezus in jo končala na Križu, da bi vi ljudje lahko dosegli blaženost. Svetlobna duša se je spustila v mračno področje Mojega nasprotnika, in Jaz Sem se utelesil v tej svetlobni duši, ker je človeško bitje Jezus z vso Njegovo silo pritegnilo k Sebi Mene, Večno Ljubezen; On je namreč Mene Osebno sprejel v Njegovo srce, katero je bilo polno Ljubezni do Mene in do Njegovih bližnjih človeških bitij. Svetlobna duša je bila zakrita v otroku Jezusu, katera pa se je dejansko odrekla njene svetlobe, ker je kot človeško bitje Jezus morala ostati med ljudmi, vendar pa je bil on obenem tudi poln Ljubezni in te Ljubezni ni odložil, ampak jo je znotraj Sebe povečal.... tako da je On na ta način z nekim obiljem moči Ljubezni delal čudeže in v svoji modrosti poučeval na Zemlji. On je bil človeško bitje, ker je bilo poslanstvo človeka Jezusa v tem, da Njegovim bližnjim človeškim bitjem (po)kaže stezo, katera vodi nazaj k Meni, k Očetu, in da pred njimi hodi po tej stezi; da Sam živi življenje Ljubezni, kar pa je edino, kar vodi ljudi ponovno blizu k Meni, ker Sem Jaz sama Ljubezen.... To pa se je zgodilo po zakonskem redu; človeško telo je bilo oživljeno z dušo.... vendar pa je bila Njegova duša svetlobna duša. Kljub temu pa je bila ona, tako kot pri vsaki drugi osebi podložna enakim skušnjavam. Ker pa je bil Jezus, duša, polna Ljubezni, ji je ta Ljubezen tudi dala moč, da se upre skušnjavam.... Ona se je odrekla svetlobe; to pa pomeni, da je bil na začetku Njegovega življenja za Zemlji človeško bitje Jezus, tako kot vsaka druga oseba brez znanja, vendar pa je Ljubezen znotraj Njega zelo hitro prosvetlila Njegovega duha; Ljubezen znotraj Njega je kmalu zasijala blestečo svetlobo, tako da je Jezus prepoznal veliko težavo človeštva, kakor tudi njeno poreklo, katera pa je bila povzročena z izvirnim grehom človeške rase (to se ne nanaša na greh Adama in Eve, temveč na greh prvobitnih angelov Luciferjevega odpadništva).... Jezus je nenehno rastel v modrosti in moči (Luka 2:52), ker Ga je Ljubezen vse bolj in bolj izpolnjevala, ker je bil On v najintimnejšem kontaktu z Mano in je na ta način omogočil Moji svetlobi Ljubezni, da Ga do popolnosti prežame.... Potem pa je On v zameno seval svetlobo. On je poučeval vse ljudi z modrostjo; On je izvajal čudeže z vrlino Njegove sile, katera pa je bila utemeljena na Njegovi veliki Ljubezni....
Človek Jezus Se je v času Njegovega življenja na Zemlji poduhovil, ker je Njegova Ljubezen dosegla, da se je telo prostovoljno podredilo željam duše; namreč telo in duša sta imela vedno enak cilj: pomagati ljudem v njihovi težavi, duhovno in zemeljsko odrešilno delovati.... On je ozdravljal bolne, ker je obenem tudi želel ljudem prikazati moč Ljubezni, kar pa je najprej naredil na opazen zemeljski način, da bi jih pridobil za Sebe, da bi oni na ta način sprejeli Njegovo Božansko učenje Ljubezni in da bi se potrudili, da bi Mu sledili po stezi Ljubezni. Vendar pa so bili oni še naprej podrejeni moči Mojega nasprotnika (Satana), kateri pa ni imel namena, da jih osvobodi in kateri je na vsakršen možen način oslabil njihovo voljo.... In človek Jezus je želel zlomiti to moč; On ga je želel poraziti z Mojo močjo.... ker je bila Ljubezen v Njem izredno močna, On pa Me je preko te Ljubezni prisilil, da v povečani meri izrazim Mojo Ljubezen. On je pritegnil Mene, »Večno Ljubezen« k Sebi in tako Sem bil Jaz v Njem, in v tej najbolj srčni enotnosti z Mano je človek Jezus uresničil delo Odrešenja.... kar pomeni, da je On kot človeško bitje prenesel največje trpljenje in mučenje, ker Mu je Ljubezen v Njem.... Jaz Osebno.... dala moč, da uresniči to delo Odrešenja.... Tako se je On kot človeško bitje boril proti Mojemu nasprotniku, preko Njegove smrti na Križu pa je On dosegel zmago nad njim in nad smrtjo (Hebrejcem 2:14, 15).... To, kar je bilo pred tem za ljudi nemogoče, da se osvobodijo izpod njegove oblasti, je za njih postalo mogoče po delu Odrešenja.... Odrešenik, Kateri se je spustil na Zemljo, je prinesel pomoč človeštvu, katero se je nahajalo v tej veliki težavi, kar pa je mogoče samo preko »Ljubezni«; ta Ljubezen pa Sem bil Jaz Osebno (1 Janez 4:8, 16).... To dejstvo, da je »Ljubezen« za Sebe izbrala človeško formo, je bilo za ljudi nujno, ker so oni morali prepoznati Jezusa kot Tistega, v Katerem je Božanstvo Sebe v izobilju manifestiralo, ker Jaz Osebno nisem bil sposoben biti viden ljudem in Sem se moral zaradi tega okoristiti s človeškim ovojem.... To, da je bila edino neka svetlobna duša sposobna, da Mi ponudi ta ovoj, pa je ravno tako razumljivo, ker se Jaz nisem mogel nastaniti v neki nečisti duši.... Poleg tega pa je človeški ovoj ravno tako moral ljudem (po)kazati pot, katero Sem Jaz za njih odprl v Jezusu.... Zaradi tega je moral biti On, kot človeško bitje enak kot vsako drugo človeško bitje, ker Mu drugače ljudje ne bi bili sposobni slediti.... Vendar pa bo On, Božanski Odrešenik Jezus Kristus kot Pomagač vedno na strani ljudi (v smislu: »poleg njih oz. v njihovi bližini).... čeprav pa je človek Jezus uporabljal samo moč Ljubezni, katera pa Ga je v popolnosti in popolnoma prežela tako, da je na ta način »Ljubezen« uresničila delo, katero je za človeštvo predstavljalo odrešenje greha in smrti (2 Korinčani 5:18, 19). Jaz namreč vedno znova poizkušam vam ljudem razodeti to skrivnost, vendar pa boste vi sposobni dojeti njeno celotno globino samo takrat, ko se spremenite v Ljubezen.... Potem bo tudi v vas svetloba; potem vas bo Božanska svetloba Ljubezni ponovno prežela, kakor je bilo to na začetku, in vi boste zelo srečni.
AMEN
Traductor