Kundgabe mit Übersetzung vergleichen

Weitere Übersetzungen:

Fall der Geister.... Denkfähigkeit.... Fall Luzifers....

Es ist weit leichter, euch mit den geistigen Zusammenhängen vertraut zu machen, die euer eigenes Dasein begründen, als euch die rechte Erkenntnis zu übermitteln über die geistigen Vorgänge, die sich abspielten, als Ich euch alle als geistige Wesenheiten ins Leben rief. Was Meinem Heilsplan zugrunde liegt, war erst die Folge dessen, was zuvor im Reiche der Geister vor sich ging.... Und diesen Vorgang zu erfassen, das setzt eine Lichtfülle voraus, die ihr als Mensch auf Erden noch nicht besitzet, selbst wenn ihr euch auch bemüht, Meinem Willen gemäß zu leben.... Doch jene geistigen Vorgänge gehörten zum freien Willensentscheid, den auch alle aus Meiner Liebe hervorgegangenen Wesen ablegen mußten, um die höchste Vollendung zu erreichen: als frei-schaffende Wesen unabhängig zu sein von Meinem Willen und dennoch im gleichen Willen mit Mir zu denken, zu wollen und zu handeln. Und auch dieser freie Willensentscheid erforderte die dazu nötigen Voraussetzungen.... Das Wesen mußte fallen können zur Tiefe, wie es aber auch umgekehrt die höchste Höhe mußte erreichen können.... Sowie dem Wesen eine Schranke gesetzt worden wäre nach oben oder nach unten, wäre auch sein Wille nicht mehr frei. Und dieser sich frei entfaltende Wille also war wiederum das Ergebnis des Denkens.... der Gedanke aber war eine von Mir aus dem Wesen zugestrahlte Kraftäußerung.... die nun das Wesen selbst anregte, dazu Stellung zu nehmen. Die dem Wesen eigene "Denkfähigkeit" bestand also darin, eine es berührende gedankliche Anstrahlung zu verarbeiten, also gleichsam sich selbst mit dem Gedanken auseinanderzusetzen, ansonsten das Wesen nur ein "Werk" Meinerseits geblieben wäre, wenn Mein Gedanke es zwangsläufig zu gleichem Denken veranlaßt hätte.... Ich aber wollte völlig freie Geschöpfe aus Mir herausstellen und gab ihnen deshalb die Fähigkeit eigener Beurteilung, die aber in verschiedener Richtung sich entfalten konnte. Es hätte nie und nimmer einen Abfall Luzifers von Mir geben können, wenn er diese Fähigkeit nicht besessen hätte. Er wäre aber dann auch kein freier Geist gewesen, sondern immer nur eine Marionette, die völlig Meinem Willen unterstand. Ich mußte also dieses und auch alle nachfolgenden Wesen völlig isolieren von Mir, sie mußten sich einer vollständigen Freiheit erfreuen und durften in keiner Weise beschränkt werden. Und so auch mußten die ihnen zugestrahlten Gedanken ebensogut negativ wie positiv ausgewertet werden können.... d.h., das Wesen selbst konnte in voller Übereinstimmung, also im gleichen Willen mit Mir, auch zur Ausführung bringen, wozu es durch jene Gedanken angeregt wurde.... Ebenso aber konnte es "anders denken", also kraft seiner Denkfähigkeit andere Schlüsse ziehen, was jedoch nur dann geschah, wenn es diese "Denkfähigkeit" nicht mehr als Geschenk von Mir, sondern als selbst erzeugt ansah und dieses falsche Selbstbewußtsein eine Trübung seiner Erkenntnis zur Folge hatte. Es war wohl alles Wesenhafte als selbständig aus Mir herausgestellt, aber es war in seiner Ursubstanz Liebe, und diese Liebe also mußte auch die Bindung suchen mit Mir, weil Liebe zu Liebe drängt.... Und so lange war auch der Wille völlig übereinstimmend mit dem Meinen. Jegliche Lockerung der Bindung mit Mir äußerte sich auch in der Abweichung des Willens des Wesens von Meinem Willen, und dies wieder wirkte sich aus in einem Nützen der Denkfähigkeit in verkehrter Richtung, weil jeder Gedanke nach allen Richtungen hin muß erwogen werden können, ansonsten der Wille nicht frei wäre.... was aber nicht besagt, daß ein verkehrter Gedanke von Mir Selbst dem Wesen zugeströmt ist.... Das erste Wesen, Luzifer, stand im hellsten Licht.... und es konnte sich mit Mir Selbst austauschen, es konnte seine Gedanken auch verkehrt richten, hätte aber auch jederzeit die Möglichkeit gehabt, Mir diese seine verkehrten Gedanken vorzulegen, so daß Ich ihm hätte antworten können. Aber gerade die verkehrten Gedanken dachte er vor Mir verbergen zu können, und es war dies schon eine Schwächung seiner Liebe, die auch eine Schwächung des Lichtes nach sich zog. Und zu den ersten verkehrten Gedanken gehörten also auch die Zweifel an Meiner Macht, weil er Mich nicht zu schauen vermochte.... Die Erkenntnis, daß er selbst angesichts Meines überhell-strahlenden Urlichtes vergangen wäre, hielt ihn nicht von dem Verlangen zurück. Er wollte diese Erkenntnis nicht gelten lassen, und er suchte sich selbst in Meiner "Machtlosigkeit" eine Erklärung.... ein Gedanke wiederum, der schon ein Beweis war, daß er seine Bindung mit Mir schon sehr gelockert hatte, als dieser Gedanke in ihm auftauchte. Denn im gleichen Maße, wie er an Meiner Macht zu zweifeln begann, so hob sich sein eigenes Kraftbewußtsein, und nun folgte ein verkehrter Gedanke dem anderen.... sein Wille stimmte nicht mehr mit dem Meinen überein, es ließ seine Liebe nach, und er verschloß sich stets mehr Meinem Liebekraftstrom.... weil ihn nun auch die Erkenntnis verlassen hatte, daß auch er erst von Meiner Kraft gespeist werden mußte, um schöpferisch tätig sein zu können. Doch um des Zieles willen, das Ich verfolgte: - die aus Mir und ihm hervor-gegangenen Wesen zur höchsten Seligkeit zu führen.... hinderte Ich auch keines der Wesen, selbst Meinen erstgeschaffenen Lichtträger nicht, den Willen verkehrt zu gebrauchen.... Ich hinderte kein Wesen, die Denkfähigkeit falsch zu nützen. Denn alle Wesen waren frei aus Mir herausgestellt worden, und die höchste Seligkeit der Wesen besteht auch darin, in vollster Freiheit schaffen und wirken zu können. Und das erfordert auch vollste Angleichung an Meinen Willen ohne jeglichen Zwang. Würde aber kein Wesen anders denken und wollen können als in Meinem Willen, dann wären diese Wesen auch nicht mit einem freien Willen ausgestattet, der aber unwiderruflich zu einem göttlich-vollkommenen Wesen gehörte.... Und erst dann kann Ich von Meinen Geschöpfen als von "Meinen Kindern" sprechen, wenn sie in völlig freiem Willen in Meinen Willen eingegangen sind, und erst dann ist ihnen eine Seligkeit beschieden, die höchste Vollkommenheit voraussetzt. Und diese Vollkommenheit konnte Ich den Wesen nicht schenken, sondern sie muß von jedem erschaffenen Wesen selbst erworben werden im freien Willen....

Amen

Übersetzer
Dies ist eine Originalkundgabe von Bertha Dudde

PADEC DUHOV .... SPOSOBNOST RAZMIŠLJANJA.... PADEC LUCIFERJA ....

Veliko lažje vam je predstaviti duhovne medsebojne odnose, ki razlagajo vaš lastni obstoj, kot vam ponuditi pravilno spoznanje (razumevanje) o duhovnih dogodkih, ki so se zgodili, ko Sem dal življenje vsem vam kot duhovnim bitjem.

Temelj Mojega načrta Odrešitve je bil le posledica prejšnjih dogodkov v kraljestvu Duhov.... In, da bi razumeli ta proces, je potrebno najprej obilje Svetlobe, katerega vi kot človek na Zemlji še ne posedujete, tudi, če se trudite živeti v skladu z Mojo voljo....

Pa vendar ti duhovni procesi spadajo k svobodni odločitvi volje, katero so vsa bitja, ki so izšla iz Moje Ljubezni, morala opraviti, da bi dosegla najvišjo popolnost: da bi kot svobodna ustvarjalna bitja bila neodvisna od Moje volje, in vendar misliti, želeti in delovati z enako voljo kot je Moja lastna.

In ta svobodna odločitev volje je prav tako zahtevala k temu potrebne pred-pogoje.... Bitje je moralo biti sposobno, da pade v brezno, prav tako kot je alternativno ono moralo biti v stanju, da doseže najvišji vrhunec.... Takoj, ko bi bila za bitje določena meja navzgor ali navzdol, tudi njegova volja več ne bi bila svobodna.

In ta svobodno razvijajoča se volja je torej zopet bila rezultat razmišljanja.... misel pa je bila izraz Moje moči, katero Sem prenašal bitju.... katera je potem stimulirala bitje samo za oblikovanje lastnega mnenja. Od tod je lastna "sposobnost razmišljanja" bitja bila sestavljena iz obdelave prejete miselne osvetlitve, tako, da se je torej (bitje) samo ukvarjalo z mislijo, sicer bi bitje bilo ostalo samo Moje "delo", če bi Moja misel neizogibno (prisilno) morala povzročiti enako razmišljanje....

Vendar Sem Jaz želel prikazati v zunanji obliki izven Sebe Samega popolnoma svobodna bitja in Sem jih zatorej obdaril s sposobnostjo lastne presoje, katera pa se je lahko razvila v katerikoli smeri. Luciferju nikoli ne bi bilo mogoče, da Me zapusti, če ne bi imel te sposobnosti. V tem primeru pa on ne bi bil svobodni duh, temveč vedno le ena lutka (marioneta) in popolnoma pokoren Moji volji.

Zatorej sem Jaz moral to (bitje) kakor tudi vsa poznejša bitja popolnoma izolirati od Mene, oni so morali biti sposobni uživati popolno svobodo in niso smeli biti omejeni na noben način. Zato so oni prav tako morali biti sposobni njim izsevane misli oceniti pozitivno ali negativno.... to pomeni bitje samo je bilo sposobno v popolnem soglasju, torej v enaki volji kot je Moja, tudi izvesti to, kar so ga te misli motivirale narediti....

In prav tako je ono bilo sposobno "razmišljati drugače", in je z vrlino te sposobnosti razmišljanja prav tako lahko prišlo do različnih zaključkov. To pa se je zgodilo šele, ko se to "sposobnost razmišljanja" ni več smatralo kot darilo od Mene ampak kot proizvedeno od sebe, in to lažno samozaupanje je povzročilo zamračitev njegovega spoznanja-dojemanja.

Vsako duhovno bitje je bilo prav zares prikazano v zunanji obliki izven Mene kot samostojno, vendar je ono v svoji temeljni naravi (značaju) bilo Ljubezen, in tako je ta Ljubezen tudi morala iskati odnos (zvezo) z Mano, ker Ljubezen stremi k Ljubezni.... In tako dolgo se je tudi njegova volja popolnoma strinjala z Mojo.

Kakršnokoli popuščanje zveze z Mano je sebe prav tako prikazovalo v odmiku volje bitja od Moje volje, in to je ponovno imelo za posledico uporabo sposobnosti razmišljanja v napačno smer, saj je ono moralo biti sposobno razmišljati o vsaki misli v vse smeri, sicer volja ne bi bila svobodna.... kar ni isto kot reči, da je napačna misel pritekala k bitju od Mene Samega....

Prvo bitje Lucifer je bil bleščeče osvetljen.... in je bil sposoben komunicirati z Mano Osebno, vendar je prav tako tudi bil sposoben usmerjati svoje misli napačno; kljub temu pa je on vedno imel možnost te svoje napačne misli podrediti (izročiti) Meni tako, da bi mu Jaz lahko bil odgovoril.

Vendar pa je on ravno za te napačne misli verjel, da jih lahko skrije pred Mano, kar je že bilo zmanjševanje (oslabitev) njegove Ljubezni, kar je za sabo potegnilo tudi zmanjšanje (oslabitev) Svetlobe. In tako je ena izmed njegovih prvih napačnih misli prav tako vključevala dvome v Mojo moč, ker Me on ni bil sposoben videti....

Spoznanje, da bi on sam bil prenehal obstajati, če bi bil soočen z Mojo prekomerno sijočo ​​izžarevano izvirno svetlobo, ni ustavilo njegove želje. On je zavrnil sprejeti to spoznanje in je našel svoje lastno pojasnilo za to v Moji "nemoči".... kar je zopet bila misel, ki je že pokazala, da je on bil bistveno zrahljal svoj odnos (zvezo) do Mene, do trenutka, ko se je ta misel pojavila v njem.

Kajti v enakem obsegu kot je on začel dvomiti o Moji moči, je njegova zavest o lastni moči rastla, in potem je ena napačna misel sledila drugi.... njegova volja se več ni ujemala z Mojo, njegova Ljubezen se je začela zmanjševati, in on se je vse bolj zapiral za dotok moči Moje Ljubezni.... ker je do sedaj prav tako izgubil razumevanje dejstva, da je tudi on moral biti najprej nahranjen z Mojo močjo, da bi lahko bil ustvarjalno aktiven.

Pa vendar zaradi Mojega nameravanega cilja: bitja, ki so izšla iz njega in Mene voditi do najvišje blaženosti.... Jaz nisem oviral niti enega bitja, celo niti Mojega prvo ustvarjenega Nosilca Svetlobe pred nepravilno uporabo njihove volje.... Jaz nisem oviral niti enega bitja pri napačni uporabi sposobnosti razmišljanja. Kajti Jaz Sam (osebno) Sem prikazal v zunanji obliki izven Mene Samega vsa bitja kot svobodna bitja, in največja blaženost bitij je bila prav tako v ustvarjanju in delovanju v popolni svobodi.

In to je zahtevalo popolno uskladitev z Mojo voljo, brez kakršne koli prisile. Toda, če nobeno bitje ne bi bilo sposobno misliti in želeti drugače kot v skladu z Mojo voljo, potem to bitje prav tako ne bi bilo opremljeno s svobodno voljo, katera pa je nepreklicno pripadala enemu božansko popolnemu bitju....

In šele takrat lahko Jaz govorim o Mojih živih Stvaritvah kot o "Mojih otrocih", ko bodo oni v popolnoma svobodni volji vstopili v Mojo voljo, in šele takrat jim bo dana blaženost, za katero je predpogoj najvišja popolnost. In te popolnosti nisem mogel podariti Mojim bitjem, temveč je morala biti dosežena od vsakega ustvarjenega bitja z njegovo lastno svobodno voljo. AMEN

Übersetzer
Übersetzt durch: Lorens Novosel